Evropski inštitut za enakost spolov je izdal poročilo o indeksu enakosti za leto 2024. Na vrhu lestvice je ponovno Švedska, sledita ji Danska in Nizozemska. Slovenija se je znašla na 12. mestu in je v primerjavi z letom 2021 glede zagotavljanja enakosti spolov napredovala. Najbolje se je odrezala na ekonomskem področju. V povprečju pa ženskam v Evropski uniji še vedno primanjkuje družbene moči. Več o raziskavi in njenih izsledkih je v tokratni oddaji Radiosfera spregovorila predsednica Ženskega lobija Slovenije, gospa Sonja Lokar.
Pogovor je vodila Tita Mayer.
https://prvi.rtvslo.si/
Zapis prvega dela pogovora:
Danes bomo govorili o indeksu, ki ga je izdal evropski inštitut za enakost spolov, kjer merijo enakost spolov v članicah EU. Gospa Sonja Lokar, ali lahko za začetek prosim na kratko spregovorite o tem indeksu? Kaj pravzaprav pomeni takšno merjenje in ali je pomembno?
Absolutno je pomembno zato, ker že dolgo vemo, da česar nismo prešteli, to ne šteje. Če nimamo dokazov, kako je v resnici, se je zelo težko pogovarjati o tem, ali se nam godi krivica in ali živimo v diskriminatornih razmerah. Vsaka družba zelo skriva krivice, ki jih dela drugim skupinam, ki so v slabšem položaju. To skriva kot kača noge, ampak če se prikažejo številke in dejstva, potem se začnejo resni pogovori. No, in ta indeks pripravlja Evropski inštitut za enakost spolov že od leta 2013. Podatke je zajemal tam nekje od leta 2010. Vedno podatki malo zaostajajo za kakšno leto ali dve, in tako smo dobili pregled, kaj je dejansko z vprašanjem enakosti spolov v Evropski uniji. Pred zakonom smo v Evropski uniji ženske že dolgo enake. Po drugi svetovni vojni se je situacija resno izboljšala, ampak v resničnem življenju pa ni tako preprosto.
In kaj prinašajo rezultati za preteklo leto, oziroma za preteklo obdobje? Na vrhu, smo slišali, so ponovno skandinavske države. Pa bom takole vprašala, kaj tam delajo prav in kaj bi morali narediti v Sloveniji, da bi nam šlo bolje.
No, zelo dobro vprašanje. Šla sem resnično natančno pogledat vse te podatke in sem odkrila eno nevralgično točko, kjer je Švedska resnično prvakinja. In kje je to? Pri moči žensk, pri družbeni moči žensk. To je edina točka, na kateri je Švedska tako zelo različna od vseh drugih, da izstopa. In kar je najbolj zanimivo, če primerjamo recimo Slovenijo in Hrvaško (včasih smo mislili, da smo skorajda na enakem izhodišču), se je pokazalo, da temu ni tako. In spet, če pogledamo podatke Slovenije in Hrvaške - edina razlika, ki je res velika, je vprašanje družbene moči žensk.
In kaj pravzaprav pomeni družbena moč? Kaj zajema?
Tukaj se merijo tri stvari, t.i politična moč, socialna in ekonomska moč. Če gledamo politično moč, je razlika med Slovenijo in Hrvaško razmeroma majhna. Če gledamo ekonomsko moč, smo enako slabi v Sloveniji in na Hrvaškem. Ampak pri socialni moči je neverjetno velika razlika in se skoraj lahko merimo z najbolj razvitimi državami v Evropi. Vendar tudi tu Švedska odskoči in točno se vidi, kako moč žensk vpliva na to, ali bomo živeli bolj enakopravno ali bolj podrejeno.
Podatek, da je Slovenija napredovala glede na leto 2021 je seveda spodbuden: Prejšnja leta smo namreč merili nazadovanje. Kaj se je spremenilo ?
V bistvu se ni nič spremenilo, ker če dobro pogledamo, je ta napredek minimalen, in ne samo za Slovenijo, to kaže celoten indeks. Če pogledamo, kaj se je dogajalo v teh enajstih letih. Kmalu bo minilo 12 let, odkar se ukvarjajo s tem indeksom. Kaj se je spremenilo? Edino, kar se je zares spremenilo, je vprašanje politične moči žensk. To se je spremenilo na bolje za 20 točk. Odkar so prvič merili, kakšen je dejanski položaj žensk v Evropski uniji, so ugotovili, da če bi bilo 100 popolna enakost med moškimi in ženskami, smo sedaj na 60. To je bilo leta 2013. Danes, 11 let kasneje, smo na 70. Kaj pomeni, da smo v enajstih letih napredovali za manj kot eno točko proti enakosti spolov. In še to nam prikriva, da je napredovanje v politični, ekonomski in socialni moči žensk, ki pa se zelo počasi, skorajda ne preliva v spremembe tam, kjer je najbolj pomembno. To pa je zaposlovanje, delo, denar, čas, zdravje. Torej, kaj se dogaja? Dejansko se spreminjajo razmerja moči med spoloma, vendar je učinek te spremembe na družbo, na njeno dejansko življenje, pa je še vedno minimalen.
Podatki kažejo tudi na visoko stopnjo enakosti na ekonomskem področju v Sloveniji v primerjavi z drugimi članicami EU, pa me zanima, ali je plačna vrzel v Sloveniji res tako majhna?
Mislim, to je to zgodba o segedinu. Veste kako je s segedinom. V njem je zelje in meso. Ampak v družbi je tako, da eni jedo meso, drugi zelje in povprečje je prijetno. V resnici pa ni tako. Povprečja kažejo na majhno razliko v plačah v Sloveniji, so pa področja, kjer je ta razlika velika. In kar je najhuje, ne gre le za vprašanje, koliko zaslužiš, ampak s kakšnimi pravicami je opremljeno tvoje delo: ali si dejansko socialno zavarovana; ali imaš vse pravice, ki jih imajo redno zaposleni ljudje ali ne; ali delaš v prekarnih razmerah; lahko celo zaslužiš kar dobro. Zakaj so podatki tako ugodni za Slovenijo v času covida? Zato, ker so tisti, ki niso zaslužili nikoli nič, nenadoma dobili dodatke, da so lahko vztrajali v groznih razmerah covida. To se je zgodilo. In ko covida ni več, smo spet na izhodiščni poziciji. Res je, spremenila se je minimalna plača. To je res fantastičen napredek, vendar za te ženske, ki delajo trgovini, v zdravstvu, negi starejših, otroškem varstvu, za te, ki delajo na najnižjih plačah, za njih se v prvem koraku ne bo spremenilo kaj dosti, ali nič. Dobile bodo tako kot prej, samo iz drugega žepa. To pomeni, da še vedno nismo rešili temeljnega vprašanja družbene neenakosti in neenakopravnega obravnavanja žensk. Glede na to, v kakšnem delovnem procesu so, če so v feminiziranem delu, je to delo namerno podcenjeno in zato so vedno na slabšem kot moški, ki delajo v boljših panogah.
Če gledamo longitudinalno to raziskavo oz. merjenje indeksa enakosti spolov, lahko opazimo, da se razlike med članicami EU postopoma zmanjšujejo, to pa je dobro.
To je dobro, vendar imamo še en drug podatek, ki je manj ugoden. Čim boljše je stanje, tem počasneje se stvari spreminjajo. Recimo na Švedskem, ko so prvič merili, je bilo realno evropsko povprečje 60 točk od 100, na Švedskem je bilo že 80. Poglejte zdaj, imajo 82. Kaj to pomeni ? V desetih, enajstih letih je Švedska napredovala za dve odstotni točki. Če pogledate nas, smo mi napredovali za 12 odstotnih točk. Manj razvite, a družbeno manj enake države, kjer so ženske in moški manj enaki, se sicer stanje izboljšuje, potem pa pride do neke točke, ko je izjemno težko karkoli spremeniti, ker je odpor inercije družbene skupnosti preprosto tako velik, da je v okviru političnega in ekonomskega sistema, v katerem sedaj živimo, zelo težko narediti korak naprej.
Ženski lobi Slovenije
zenskilobi@gmail.com