Zanimiv pogovor z mediji na temo novega evropskega projekt ŽLS in o vidikih enakosti spolov na pravkar minulih evropskih volitvah v Sloveniji

Dr. Alenka Verbole, Sonja Lokar in Violeta Neubauer so 30. julija 2024 ob 10.00 v Hiši EU v Ljubljani imele pogovor z mediji na temo novega evropskega projekt ŽLS in o vidikih enakosti spolov na pravkar minulih evropskih volitvah v Sloveniji. 

Spregovorile so o naslednjih vprašanjih:

1. Je spol tistih, ki sodelujejo na volitvah, sploh važen za izid volitev? Vsekakor, če sta glavna politična pola zelo izenačena. A večina strank se tega še vedno ne zaveda.
2. Kaj se je o temi enakosti spolov v EU dalo izvedeti iz uradnih podatkov in komentarjev o poteku in izidu volitev? Predvsem obstajajo podatki Državne volilne komisije (DVK) o spolni in starostni strukturi list, izvoljenih in udeleženih na volitvah. Komentarjev na temo rezultatov volitev z vidika spola je bilo malo. Rezultat izvoljenih poslank pa se je na teh volitvah, žal, poslabšal. S pol-pol leta 2019 smo zdrknili na 33%.
3. Kdo je prevesil tehtnico števila veljavnih glasovnic na stran levega centra? Stranka Vesna in ŽENSKE IN MLADI, katerih delež se je med tistimi, ki so volili, rahlo, a statistično pomembno povečal. Delež starejših od 60 let je upadel z 48 na 43%.
4. Kaj je želela doseči Zagovorniška skupina za pravične evropske volitve za ženske?

• • Da bi imele kandidatke enake možnosti za izvolitev kot kandidati je skupina predlagala uporabo zadrge ter da bi stranke resno med svoje prioritete uvrstile ključne izzive še ne dosežene enakosti spolov na ravni EU in da bi preprečile sekstistično nasilje nad kandidatkami in aktivistkami v civilni družbi.

Kaj je dejansko dosegla? Obstajajo dobre in slabe novice

• Štiri politične stranke so dale na prvo mesto kandidatko, a samo dve sta imeli 5 kandidatk – NSi in Levica. 7 od 11 tekmujočih strank je uporabilo zadrgo, prav vse stranke so na prvi dve mesti razvrstile moškega in žensko, čeprav jim po črki zakona tega ne bi bilo treba storiti. Vsemu trudu navkljub se je zgodil padec deleža evropskih poslank s 50 na 33 %, in naš predlog, da naj vlada kandidira tudi komisarko, je spodletel.
• Dve stranki, Vesna in SDS sta s popolnoma nasprotnih izhodišč obravnavali enakost spolov. Edino temo, ki je neposredno obravnavala enakost spolov v sami kampanji, dostopen in varen splav za vse prebivalke EU, je v diskusije na skoraj vseh velikih soočenjih pripeljala vseevropska pobuda Inštituta 8. marec- Moj glas, moja odločitev.
• Medijska pokritost kandidatk v kampanji se je rahlo izboljšala, čeprav so bila glavna soočenja rezervirana za prvouvrščene na listah.
• O seksističnem nasilju v sami kampanji nismo dobile_i poročil, pač pa pričevanja sedanjih in bivših evroposlank, s čim vse so se morale spopadati na svoji politični poti, od komentarjev na njihov videz in opozarjanja na dolžnosti materinstva, do groženj s posilstvom.
• Preferenčni glas je bil uporabljen v več kot 80%, prvo mesto na listi je v rokah strank in je edino, ki res zagotavlja izvolitev, če se stranka prebije v evropski parlament, ostala mesta na listi pa le določijo volivke in volivci, ki se odločajo po meritokratskih in drugih kriterijih, ne po spolu, kar dokazujeta primera Ljudmile Novak in ZaleTomašič. Obe sta z zadnjega s preferenčnimi glasovi pristali na drugem mestu.

Zaključek je, da je s trudom civilne družbe in samih političark za volitve, ki bi bolje vključevale tudi vprašanja enakosti spolov in izrecne interese žensk, treba nadajevati in podani so bili naslednji predlogi za dopolnjevanje zakona o volitvah evropskih poslank_cev:

• pri vsakih novih volitvah zamenjati spol prvouvrščene osebena strankini listi,
• predpisati obvezno uporabo zadrge skozi celotno listo,
• uvesti obvezni preferenčni glas ter doseči enako finančno in logistično podporo vseh kandidatov in kandidatk s strani političnih strank,
• poslanko, ki izgubi sedež iz kateregakoli razloga, naj nadomesti naslednja ženska z najvišjim deležem preferenčnih glasov na listi,
• dopolniti bi bilo tudi treba pravila enakopravnega medijskega pokrivanja kandidatk in kandidatov v kampanji in vložiti več v politično profiliranje in javno prepoznavnost potencialnih kandidatk od volitev do volitev, ne samo v kratkem času volilne kampanje.

Prilagamo kratek povzetek raziskave in raziskavo v celoti.