Sporočilo ministru Cigler Kralju o predlogih štirih zakonov s področij socialne zakonodaje

DRUŠTVO
ŽENSKI LOBI SLOVENIJE
Women's Lobby of Slovenia

Ljubljana, 23. junij 2021

Spoštovani minister Cigler Kralj!

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZEM) je 1. junija 2021 na spletu objavilo predlog sprememb štirih zakonov s področij socialne zakonodaje in trga dela. Ministrstvo pri tem ni spoštovalo roka za posvetovanje z javnostmi v trajanju najmanj 30 dni, ki ga predpisuje Resolucija o normativni dejavnosti (Uradni list RS, št. 95/09). Skladno s to Resolucijo je vsak organ, pristojen za pripravo predpisa, dolžan objaviti pripravljeno besedilo na spletu najmanj za obdobje 30 dni, po priporočilih celo 30-60 dni.

Ministrstvo zaradi kratkih rokov, podkrepljenih s količino predlaganih sprememb zakonov, ni omogočilo aktivnega sodelovanja socialnih partnerk in partnerjev, državljank in državljanov v procesu priprave predpisov. Ti zaradi predlagane rekonceptualizacije socialnih in družinskih politik ter delovnih razmerij zahtevajo odprto javno razpravo.

V predlogih prepoznavamo vrsto pomembnih pozitivnih sprememb, ki izboljšujejo dostopnost nekaterih pravic in odpravljajo določene restriktivne ukrepe, kot na primer izvzetje nekaterih dohodkov, kot je dohodek iz študentskega dela, iz upravičenosti do štipendije. Pozdravljamo tudi posamezne razmisleke o vrstnem redu uveljavljanja pravic in problematiziranje povečanega nadzora nad posameznicami in posamezniki, ki uveljavljajo dodatke.

Predlogi pa vsebujejo tudi vrsto nesprejemljivih in nevzdržnih ukrepov, kot so:

1. Razširitev nabora krivdnih razlogov za neprejemanje socialne pomoči.
2. Višina izredne socialne pomoči v primeru naravne nesreče ali višje sile se zmanjša s treh na višino enega minimalnega dohodka.
3. Uvajata se dva nova (6. in 7.) dohodkovna razreda pri dodeljevanju državnih štipendij - državno štipendijo bi odslej prejele tudi dijakinje in dijaki ter študentke in študenti iz družin, kjer dohodek na družinskega člana znaša do 872 evra (6. razred) in do 1.053 evrov (7. razred). Za tričlansko družino to pomeni štipendijo pri 3.159 evrih neto, za štiričlansko pa pri 4.212 evrih neto. Samo spomnimo - pred leti so ukinili državno štipendijo za tuje študentke in študente, ki jih sedaj privijajo z zahtevo po zadostnih sredstvih (5.000 evrov na bančnem računu) za preživljanje.
4. Po trenutni ureditvi se brezposelne osebe lahko ponovno vključijo v javna dela za le (dodatno) eno leto. Na podlagi predlagane ureditve bi lahko brezposelne osebe obtičale v javnih delih pri isti izvajalki ali izvajalcu ob najnižji možni plači in pravicah za kar štiri leta.
5. Spremembe na slabše so pri pridobivanju dodatka za delovno aktivnost, kar bo prizadelo več kot 1.800 družin.
6. Usposobljenim socialnim delavkam in delavcem se odvzema pristojnost odločanja glede načina izplačila socialnih pomoči in otroškega dodatka ter se bistveno zmanjšuje otroški dodatek za mladostnice in mladostnike, ki ne obiskujejo srednje šole.
7. Sprememba pojmovanja termina “primerno delo” na način, da bi brezposelna oseba po preteku šestih mesecih bila primorana sprejeti delo, za katero se zahteva dve stopnji nižja strokovna izobrazba katerekoli smeri. Ali povedano drugače: inženirka strojništva s VII. stopnje izobrazbe bi morala sprejeti katerokoli delo, za katero se zahteva V. stopnja izobrazbe. V nasprotnem primeru bi lahko bila izbrisana iz evidence brezposelnih oseb in ostala brez vseh socialnih transferjev.
8. Odpravlja se postopno sankcioniranje brezposelnih oseb in uvaja takojšnji odvzem denarnega nadomestila za čas brezposelnosti.

Predlogi pomenijo pomemben odmik od uveljavljenega sistema blaginje in predstavljajo nevarnost poglabljanja neenakosti in revščine. Vztrajamo, da morajo spremembe tako pomembnih politik temeljiti na široko zastavljeni družbeni strategiji in viziji razvoja ter biti podprte z argumenti iz verodostojnih raziskav.

Podpisane organizacije ne moremo sprejeti sprememb, ki posegajo v socialno razvnotežje, brez potrebnega dialoga s socialnimi partnerkami. Zahtevamo, da Vlada omogoči javnosti in organizacijam, ki delajo za pravice skupin, ki jih ti zakoni zadevajo, dovolj časa za poglobljen odziv in da pri sprejemanju tako pomembnih zakonov upošteva, da volivke in volilci ne njej, ne katerikoli drugi vladi niso dodelili mandata, da ruši razumevanje socialne politike, ki jo je naša družba zavestno sprejela, postopoma poglabljala in dokazano ponotranjila v zadnjih osemdesetih letih.

Podpisnice in podpisniki:

Ženski lobi Slovenije, zanj Ana Kalin
Društvo Iskra, zanj Sara Svati Sharan
Društvo Kralji ulice, zanj Hana Košan
Društvo Legebitra, zanj Lana Gobec
Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja, zanj Maja Plaz
Društvo Delavska svetovalnica, zanj Goran Lukić
Društvo Ženska svetovalnica, zanj Lucija Užmah
Forum za enakopraven razvoj, zanj Darja Sekula Krstič
Gibanje za dostojno delo in socialno družbo, zanj Borut Brezar
Mesto žensk, Društvo za promocijo žensk v kulturi, zanj Urška Jež
Mirovni inštitut, zanj Iztok Šori
OPRO, Zavod za aplikativne študije, zanj Tomaž Gerdina
PIC – Center za pravno varstvo človekovih pravic in okolja, zanj Katarina Bervar Sternad Rezistenca, zanjo Tonja Jerele
Zavod Krog, zanj Emina Hadžić
Zavod Tri, zanj Anka Pintar
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, zanj Lidija Jerkič
Jana Javornik, PhD (Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske)

V vednost:
Predsednik Vlade RS Janez Janša