8. junija 2022 smo Vladi RS poslali Javni poziv Ženskega lobija Slovenije (ŽLS) koaliciji političnih strank, ki so oblikovale 15. Vlado Republike Slovenije

Dobili smo odgovor Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

 

........................................................................

Datum: 5. 7. 2022

Zadeva: Poziv Ženskega lobija Slovenije k sprejetju sistemskih ukrepov za zagotavljanje

enakosti spolov

Zveza: dopis GSV št. 07000-5/2022/3, dne 17.6.2022

Spoštovani,

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljevanju: ministrstvo) je 17. 6. 2022 iz Generalnega sekretariata Vlade RS prejelo v proučitev vaše elektronsko sporočilo glede poziva Ženskega lobija Slovenije k sprejetju sistemskih ukrepov za zagotavljanje enakosti spolov.

V nadaljevanju vam podajamo naslednjo pojasnitev.

Ministrstvo ima ustanovljen Svet za ženske na podeželju kot posvetovalni organ ministrice. Njegov namen je oblikovanje mnenj o pomembnejših odločitvah na področju zagotavljanja pravic žensk na podeželju.

Svet v okviru svojih nalog spremlja položaj žensk na podeželju in daje predloge za zboljšanje njihovega položaja, daje strokovna mnenja k ukrepom kmetijske in drugih politik, ki vplivajo na položaj žensk na podeželju, prispeva k ozaveščanju o posebnem položaju žensk na podeželju in informiranju te problematike širši javnosti ter spodbuja organizirano delovanje in medgeneracijsko sodelovanje žensk na podeželju.

Predsednica je Vlasta Nussdorfer, članice in člani so predstavniki Zveze kmetic Slovenije, Biotehniške fakultete, Zveze slovenske podeželske mladine, Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, Sindikata kmetov Slovenije, Zagovornika načela enakosti ter poleg ministrstva še Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.

S spoštovanjem,

Branko Ravnik

v. d. generalnega direktorja

 

........................................................................

 

 

Ljubljana, 1. Oktober 2018

Ta osnutek je nastal na osnovi posvetovanj med naslednjimi aktivistkami: prof. dr Ana Barbič, Mihaela Logar, Sonja Lokar, doc. dr Alenka Verbole.

 

 

 

IZHODIŠČA ZA MOČNEJŠE OPOLNOMOČENJE ŽENSK ZA RAZVOJ KMETIJSTVA IN PODEŽELJA

 

 

Razvoj kmetijstva in podeželja je odvisen od sposobnosti ljudi, moških in žensk, da vanj investirajo svoje ideje, znanje, kapital, in sposobnost za družbeno odločanje o tem, kaj bi bilo najbolje storiti v določenem okolju.


Gradiva Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), ki govorijo o tem, kako v razvoj kmetijstva in podeželja enakapravno vključiti tudi ženske, dobro analizirajo osnovne izzive in predlagajo načelne rešitve, kako se jih lotiti. Kljub temu pa je napredek, ki je viden v razvoju kmetijstva in podeželja v zadnjih 12 letih, nemogoče presoditi z vidika, koliko so k temu napredku prispevale ženske in koliko moški ter koliko so od tega napredka ženske tudi dobile. Zato je tudi nemogoče z dovolj veliko zaneslivostjo predlagati, kaj bi bilo treba storiti v bodoče.


Spodaj predstavljeni predlog je mogoče izvesti, če bi ga ministrtvo izvajalo po principu povezovanja in sodelovanja med vsem deležniki na nacionalni in lokalni ravni.
Predlagamo, da ustrezne deležnike MKGP povabi na ločene ali skupno razpravo o naslednjih 6 vprašanjih:

  1. Kako priti čimprej do zanesljivih statističnih podatkov o ljudeh, ki delajo in živijo na podeželju, ki bodo razvrščeni po spolu, starosti, izobrazbi, aktivnosti, in po lokalnih skupnostih?
  2. Kdo so deležniki? Narediti posnetek stanja/pregled vseh aktivnih deleznikov na nacionalni in lokalni ravni, tako vladnih kot tudi nevladnih nosilcev aktivnosti na podezelju, in razviti ustrezno bazo podatkov, ki bo vkljucevala pregled nad njihovimi dejavnostmi in tudi spolno strukturo članstva in vodstev teh nosilcev.
  3. Kako razviti potrebne raziskave o položaju kmetic in podeželskih žensk? Nekatere raziskave o ženskah v Sloveniji sicer obstajajo, vendar niso dovolj specifične ali pa so zastarele. Potrebno bi bilo tudi izvesti raziskave, ki bi ugotovile trende in omogočile razvijanje zanesljivih indikatorjev zaželenega napredka, in pilotni pristop, ki bi omogočil testiranja nove zakonodaje, predno se dokončno sprejme.
  4. Kaj storiti, da bomo vzpostavili zares delujoč mehanizem MKGP za spodbujanje opolnomočjenja žensk za razvoj kmetijstva in podeželja tako na nacionalni kot na lokalnih ravneh ( na samem MKGP, na ravni ostalih ministrstev, občin, kmetijskih podjetij in zadrug, zbornic, različnih podpornih državnih institucij, v zdravstvu in socialnem varstvu, ter zagotovili učinkovito mrežo lokalnih koordinatoric za kmečke in podeželske ženske)?
  5. O položaju kmetic se ve, da jih najbolj pestijo visoka stopnja izključenosti iz lastništva kmetij, ekonomska podrejenost lastniku, ki rezultira v revščini in socialni izoliranosti zlasti v starosti, velika obremenitev z neplačanim gospodinjskim in skrbstvenim delom in neenak dostop do zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja in socialnih storitev, majhna mobilnost, odsotnost političnega in socialnega usposabljanja v okviru strokovnega usposabljana za delo v kmetijstvu, podjetništvu in socialnem podjetništvu, razširjeno nasilje in alkoholizem v družinah. Za vsakega od teh izzivov bi bilo treba izbrati po eno prioriteto in se dogovoriti, kako se je lotiti. Naprimer, zaradi demografskih sprememb in razpršene poselitve Slovenije, se v odročnih krajih lahko odprejo nove možnosti za dopolnilne dejavnosti pri zagotavljanju različnih socialnih storitev (otroško varstvo, varstvo invalidov, varstvo starejših). Za kvalitetno vzpostavljanje teh (neprofitnih, a izvajalcem od socailne države plačanih) javnih storitev) , pa je potrebno poskrbeti za usposabljanje izvajalcev in zagotovitev ustrezne zakonodaje, standardov, normativov.
  6. Ženske na podeželju se soočajo z drugačnimi izzivi kot ženske, ki živijo v mestih. Ženske v lokalnih skupnostih so si z delujočimi kvotami v večjih okoljih izborile znatno večje predstavništvo, ne pa tudi moči v lokalnih svetih. Toda kvot za majhne občinske svete, ki se volijo po večinskem volilnem sistemu, ni. Čim manjša je občina, manj je v njenem svetu žensk. Večina svetnic in svetnikov tudi na podeželju ima resen primanjkljaj v znanjih, kako oblikovati in prevzemati razvojne pobude v lokalnih skupnostih, ki bi ženskam olajšale življenje, slabo tudi poznajo teorijo in prakso modernega evropskega lokalnega razvoja.

Po posvetih z relevantnimi deležniki predlagamo, da ministrica določi manjše število prioritet, ne pa da se piše nova, vseobsežna strategija za integracijo načela enakih možnosti spolov v kmetijstvu in razvoju podeželja. Predlagamo, da ministrica oblikuje strokovni svet za opolnomočenje žensk v razvoju kmetijstva in podeželja, ki bi lahko imel delovne skupine, ki bi skrbele za izvajanje posamezne prioritete.


Glede na prihajajoce slovensko predsedovanje EU Svetu bi bilo smiselno razmisliti tudi o tem da se uvrsti vprasanje opolnomočjenja žensk za razvoj kmetijstva in podeželja na agendo. To bi se tudi navezalo na temo, jo je Slovenija promovirala leta 2008 - Elimination of Gender Stereotypes - Mission (Im)Possible?

 

 

 --------------------------

 

Case study of Slovenia

By Alenka Verbole¹ 1997

LOKACIJA

Ženski lobi Slovenije

Dalmatinova 4, 1000 Ljubljana

© 2024 Ženski lobi Slovenije. Vse pravice pridržane. Produkcija 5ka