Metka Roksandić, nekdanja predsednica Ženskega lobija Slovenije se je 15. novembra 2024 na Dunaju udeležila pogovora, delavnice o načrtovanju mednarodnega queer feminističnega sodišča o femicidu / feminicidu, ki naj bi ga predvidoma ustanovili leta 2027.
Delavnico so organizirale posameznice iz dunajske akademske sfere zaradi vse večjega in zaskrbljujočega števila umorov žensk v Evropi, Latinski Ameriki in drugod po svetu.
Fotografija: udeleženke ene od delovnih skupin - med njimi Metka Rosandić, nekdanja predsednica ŽLS, 15. novembra 2024 na Dunaju.
Delavnica je predstavljala prvo v seriji delavnic, predavanj in srečanj, na katerih si prisotne_i prizadevajo za oblikovanje prihodnjega queer feminističnega sodišča o femicidu. Vsi sodelujoči so si prizadevali upoštevati tradicijo organiziranja feminističnih mednarodnih sodišč z namenom krepitve queer feminističnega odpora in boja proti patriarhalnem nasilju, oblikovati feministične zahteve in zagotoviti pričanja preživelih, kot tudi tistih, ki so jim umorili svojce.
Po besedah organizatorjev je bilo na delavnici 40 žensk iz feministične sfere Dunaja in tudi na Dunaju živečih žensk iz Latinske Amerike.
Na delavnico so bile vabljene nekatere udeleženke Ženskega sodišča – feministični pristop k pravici v Sarajevu leta 2015, tako Jadranka Milićević iz Fondacije CURE - BiH, Metka Roksandić, takratna predsednica Ženskega lobija Slovenije in dr. Jasna Podreka s Filozofske fakultete v Ljubljani kot priznana strokovnjakinja za vprašanja nasilja nad ženskami.
Teme delavnice so bile:
• razvijanje koncepta feminističnega sodišča: cilji, struktura, metode dela;
• vpogled v Žensko sodišče – feministični pristop k pravici;
• Sarajevo 2015 – Prispevki o ubijanju žensk in patriarhalnem nasilju (trenutne razmere);
• načrtovanje naslednjih korakov: časovni okvir, odgovornosti, delavnice, delovne skupine.
Namen delavnice je bil izmenjava znanj in izkušenj pri organiziranju sodišč ter učiti se o strategijah in načrtovanju naslednjih skupnih korakov.
Vsebina pogovorov se je nanašala na začetek oblikovanja koncepta sodišča z oblikovanjem ciljev njegovega delovanja, zagotovitev izražanja pogledov udeleženk na Žensko sodišče – feministični pogled na pravico, predstavitev izkušnje delovanja sodišča v Sarajevu ter sedanje oblike femicida in patriarhalnega nasilja. Pozornost so posvetili tudi načrtovanju naslednjih korakov pri ustanovitvi sodišča.
Feministična sodišča in ženski tribunali imajo dolgo tradicijo, ki sega v leto 1976, ko je izraz femicid na mednarodnem sodišču za zločine proti ženskam v Bruslju prvič predstavila Diana H. Russel. Od takrat je po vsem svetu potekalo več kot 40 mednarodnih feminističnih tribunalov, nazadnje / med drugimi / leta 2015 v Sarajevu. Na tej tradiciji želijo graditi tudi udeleženke_i delavnice na Dunaju, da bi okrepili queer feministični odpor in boj proti patriarhalnemu nasilju, postavili feministične zahteve in si prizadevali za pričanja preživelih ter sorodnikov, prijateljev in družin umorjenih.
Ženski lobi Slovenije je sodeloval pri ustanovitvi in oblikovanju Pravil Ženskega sodišča v Sarajevu leta 2015.
ŽENSKI SUD - FEMINISTIČNI PRISTUP PRAVDI
ŽENSKO SODIŠČE - FEMINISTIČNI PRISTOP K PRAVICI (neuraden prevod)
Žensko sodišče - feministični pristop k pravici je bilo ustanovljeno z naslednjim namenom:
- da bi javno predstavili zločine nad ženskami,
- da bi preprečili nadaljnji molk, pozabo, nekaznovanost in retroaktivno revizijo zgodovine,
- da bi predstavili ženski pristop k pravici ter dokumentirali pričevanja o zločinih in nasilju, storjenih nad ženskami v državah naslednicah Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ) v obdobju po letu 1990.
Glede na to, da ni že obstoječih pravil za vodenje postopkov na tem sodišču, vključno z različnimi drugimi zadevami, ki so pomembne za Sodišče, izjavljamo naslednje:
PRAVILA SODIŠČA ZA ŽENSKE
1. pravilo
Žensko sodišče obravnava pričevanja žensk o kaznivih dejanjih in nasilju nad njimi.
2. pravilo
To sodišče ne ugotavlja kazenske odgovornosti posameznikov za vojne zločine in nasilje, storjeno nad ženskami, niti ne ugotavlja odškodninske odgovornosti.
3. pravilo
Pričevanja žensk se nanašajo zlasti na naslednje: nasilje v vojni, etnično nasilje, militaristično nasilje, nasilje na podlagi spola in ekonomsko nasilje.1
1 Vojni zločini, kot so poboji, etnično čiščenje, prisilna preselitev, spolni zločini (posilstvo, prisilna nosečnost, prisilna prostitucija, spolno izkoriščanje v položaju zasužnjenosti ali podrejenosti), mučenje, prisilno delo, ekonomsko izkoriščanje, diskriminatorno zaposlovanje, vključno z diskriminatorno gospodarsko politiko, nasilje zaradi zlorabe tradicije, vere ali običajev, militaristično nasilje (vojna proti civilnemu prebivalstvu, prisilna mobilizacija, posledice prisilne mobilizacije za ženske (kot so zdravje, psihološke, čustvene, ekonomske, socialne in politične posledice), militarizacija javnega življenja (vojnohujskaška propaganda medijev, ustvarjanje sovražnikov iz strahu, preganjanje, politično zatiranje, nestrpnost do »drugih« - tistih, ki so drugačni v etničnem, verskem, kulturnem, političnem ali spolnem smislu, itd.
4. pravilo
Priče ne bodo pričale le o zločinih in nasilju, ki so jim bili storjeni med vojno, ampak tudi o dejanjih z dolgoročnimi posledicami in tistih dejanjih, ki so bila storjena po vojni: gospodarsko, militaristično in versko nasilje ter druge oblike državnega, socialnega in družinskega nasilja. Priče pričajo tudi o individualnem in/ali organiziranem uporu žensk proti vsem oblikam nasilja.
5. pravilo
Priče praviloma pričajo javno in vedno osebno. Žensko sodišče bo omogočilo
pričanja brez prekinitev ali postavljanja vprašanj. Dodatna vprašanja se lahko postavljajo le za pojasnitev zadeve v zvezi s časom ali krajem, kjer se je dejanje zgodilo.
6. pravilo
Žensko sodišče ne bo zaslišalo le prič, ampak tudi izvedence, ki sodišču pomagajo razumeti politični, časovni in prostorski kontekst, v katerem se je zgodilo kaznivo dejanje (kontekst kot temelj osebnega pričevanja).
7. pravilo
Izdelajo se zvočni in video posnetki osebnih pričevanj glede na kontekst, ki v pisni
obliki sestavljajo knjigo ženskih pričevanj. Žensko sodišče je odgovorno za
objavo te knjige.
8. pravilo
Na podlagi pričevanj prič in izvedencev žensko sodišče javno razglasi razsodbo o politični in državljanski odgovornosti storilcev, pri čemer se obrača na pravosodne institucije s svojimi zahtevami in predlogi ter spremlja odziv teh institucij.
9. pravilo
Žensko sodišče je regionalna pobuda civilne družbe iz držav naslednic SFR Jugoslavije, z ne institucionalizirano obliko delovanja, ki se ne združuje z nobeno državno institucijo.
10. pravilo
V imenu Ženskega sodišča pričanja obravnava Mednarodni sodni svet. Mednarodnemu sodnemu svetu pomagajo priče in sodelavci Ženskega sodišča, ki zagotovijo analizo širšega družbenega, gospodarskega, političnega in konteksta spola, v katerem so se, na podlagi pričevanj žensk, dogajale krivice in nasilje.
11. pravilo
Nevladne organizacije, ki sodelujejo v Organizacijskem odboru Ženskega sodišča (2)
(2) Movement “Mothers of Srebrenica i Žepa”, Women’s Forum Bratunac, CURE Foundation, Sarajevo, Center for Women’s Peace Education-Anima, Kotor; Center for Women’s Studies and Center for Women Victims of War Violence, Zagreb; Women’s Network of Kosovo, Council for Gender Equality, Skopje, Women’s Lobby of Slovenia, Center for Women’s Studies and Women in Black, Belgrade.
lahko za člane Mednarodnega sodnega sveta imenujejo zaupanja vredne posameznike, ki skrbno poslušajo in zapišejo pričevanja. V imenu solidarnosti z ženskami, ki so bile žrtve zločinov in nasilja, ugotavljajo tudi politično in državljansko odgovornost storilcev kaznivih dejanj ter posredujejo sodnim institucijam svoje zahteve in predlogi, ppozovejo k obravnavanju ter spremljajo njihov odziv.
12. pravilo
Člani Mednarodnega sodnega sveta imajo naslednje naloge:
organizirati javne obravnave namesto jemanje izjav; nuditi podporo pričam namesto izrekanja sodb; ustvarjanje vernih zapisov pričevanja namesto zapisovanja; preprečiti birokratizacijo postopka zaslišanja pričanj; zagotoviti, da so bile javno objavljene zahteve in predlogi obravnavani.
- Majke enklave Srebrnica i Žepa
- Udruženje “Forum žena” Bratunac
- Fundacija CURE, Sarajevo
- Centar za žensko i mirovno obrazovanje ANIMA, Kotor
- Centar za ženske studije i Centar za žene žrtve ratnog nasilja, Zagreb
- Kosova Women's Network
- National Council for Gender Equity Macedonia, Skopje
- Ženski lobi Slovenije
- Center for Women’s Studies and Women in Black, Belgrade
Povezava do prispevka iz leta 2015 na spletni strani ŽLS : Žensko sodišče - feministični pristop za zločine na območju nekdanje Jugoslavije
Ženski lobi Slovenije
zenskilobi@gmail.com