Beograd: 80-obletnica ustanovitve srbske Antifašistične zveze žensk (AFŽ) in srečanje FAME

80-obletnica ustanovitve srbske Antifašistične zveze žensk (AFŽ) in srečanje FAME

Beograd, 8. februar 2025

Zapisala Milena Šmit - soudeleženka dogodka 

Proslava ob 80.obletnici ustanovitve srbske AFŽ v Centru za kulturno dekontaminacijo v Beogradu, 8. februar 2025

Srbska regionalna Antifašistična mreža žensk je osmega februarja letos organizirala v dvorani Centra za kulturno dekontaminacijo Beograd proslavo v spomin na 8o.- obletnico ustanovitve srbske AFŽ, na katero so prišle delegatke iz Hrvaške, BIH, Makedonije in Črne gore, iz Slovenije pa sva se je udeležili Sonja Lokar, predsednica Ženskega lobija Slovenije (ŽLS) in Milena Šmit, članica ŽLS.

Tovarišice iz srbske FAME so si slavnostni dogodek zamislile kot dinamični umetniški performans z naslovom Dolazi proleće!, med katerim mlade protagonistke izgovarjajo citate iz govorov tedanjih delegatk na tej konferenci, ki so pred osmimi desetletji tvorila akcijski program AFŽ s slogani kot napotki za vsakodnevno aktivistično delovanje žensk za podporo partizanski borbi za svobodo, za bodoči napredek v družbi in zasebnem življenju. Vsi so aktualni še danes, predvsem solidarnost in medsebojna pomoč, pogum ter premagovanje premajhnega upoštevanja žensk v javnem življenju. In čeprav je povojni AFŽ uspel z načrtom izenačenja žensk pred zakonom in opismenjevanja žensk, ženski glas še vedno ni dovolj slišan niti danes.

V političnem kontekstu današnje Srbije, zlasti študentskega upora, performans »daje posebno pozornost povezovanju ženskega boja proti nacizmu in fašizmu v drugi svetovni vojni z današnjimi bitkami v Srbiji za pravno državo, resnico in za odgovorno in pravično družbo, ki bo snela okove avtoritarnosti, ki že 13 let preprečujejo ljudem, da bi živeli kot svobodni državljani in državljanke«, so zapisale organizatorke v vabilu. Odprti mikrofon so ustvarjalke nato ponudile tudi prisotnim delegatkam iz regije, ki so vsaka na svoj način izrazile podporo temu, kar v zadnjih mesecih občuti vsa napredna Srbija: študentske demonstracije so osvobodile strahu državljane vseh generacij, da so se končno lahko uprli oblasti, četudi nimajo načrta zmagati z nasiljem. S podporo študentskim protestom so udeleženke_i na tem dogodku izrazili tudi svoje nestrinjanje s tem, da jih je režim okradel, da se delajo posli s kupljenimi diplomami ter da se brezobzirno prodajata zemlja in voda. V dvorani je odmevalo: »Zato mora danes vsak pošteni človek dati vse od sebe, da borba, ki se upira patriarhatu in kapitalu ter zagovarja delo in pravice delavcev, uspe." Srbska FAMA je spominski dogodek končala s pozivom na ženski štrajk ob 8. marcu, ki bo pokazal, koliko nevidnega, zastonjskega in podplačanega ter prekarnega dela opravijo ženske v srbski družbi za to, da lahko normalno funkcionira.

Govor Sonje Lokar na proslavi, prisotne so izvajalke performensa Dolazi proleće!

Sonja Lokar je v svojem nastopu v imenu slovenske delegacije dejala, da gre v Srbiji v bistvu za upor proti svetu, kakršen je postal zadnjih trideset let in ki terja globoke družbene spremembe. Menila je, da so povojne generacije pod sloganom »Vse za svobodo in družbeno pravico« dobro opravile svoje delo, niso pa v tem duhu uspele dovolj organizirati novih generacij žensk, da bi ohranile bistvene pozitivne dosežke socializma ob prehodu v nov družbeni red – strankarsko parlamentarno demokracijo in tržno ekonomijo. V Sloveniji so bila potrebna tri desetletja, da je participacija žensk v politiki dosegla reven iz 80. let prejpšnjega stoletja. Politika, ki bi morala biti delo za skupno dobro, pa je danes vsebinsko izpraznjena, ker je postala vazal globaliziranega kapitala, ženske v njej pa še niso dovolj močne in ozaveščene, da bi poskušale to zares spremeniti. In natanko to vprašanje, vprašanje nujne preobrazbe celotne politike, je na dnevni red postavil študentski upor v Srbiji.

Sonja Lokar, Besima Borić, feministka iz BiH in predstavnica bosanske FAME 

in Lola Milojević (desno), feminstka in predavateljica iz Srbije

Milena Šmit z Biljano Maletin, članico srbske FAME

Naslednji dan se je odvil sestanek FAM-e, kjer so predstavnice državnih skupin FAM-e poročale o svojih dejavnostih, beseda pa je tekla tudi o tem, da je letos 80-obletnica zavezniške zmage nad nacizmom in fašizmom in 30. obletnica pekinške konference. Morda bi lahko nacionalne članice mreže izvedle regionalni štrajk žensk za osmi marec ter skupaj ali posebej povezale pozive k miru s tem, da bi prišle na obeleževanje 30-obletnice genocida v Srebrenici. V Črni gori se bo FAMA letos posvetila predvsem porodničarskemu nasilju, Makedonska FAMA pa pripravlja mladinski kulturni festival, ki se bo z govorico umetnosti soočil s pojavi udara desnice na pravice žensk in spolnih manjšin. Razprava je potekala tudi o proaktivni metodi delovanja v nasprotju z reaktivno do nasprotnih stališč, med katerimi se krepi zlasti udar na reproduktivne pravice žensk, katerega poglavitna tema je svoboda rojevanja. Naša Sonja, ki je poročala o prizadevanju ŽLS za uveljavitev »zadrge« na volitvah za Evropski parlament in o zbiranju podpisov v kampanji za varen splav v Evropi, je navzočim svetovala, da je bolj smiselno, če se manj ukvarjamo s »pobijanjem« stališč in argumentov desnice, temveč energijo usmerimo v prepričevanje z našimi stališči na pozitivni način ter na ta način iščemo zaveznice in zaveznike med ljudmi, pri skupnih temah kot je mir, razorožitev, socialne in ekononske pravice žensk, javno šolstvo in zdravstvo, nasilje nad ženskami. Dejala je tudi, naj mreža FAMA dela tisto, kar res zmore: medsebojno ažurno obveščanje, povezano delovanje, skupne akcije za pomoč aktivistkam, ko jih napade skrajna desnica, in regionalno tematsko srečanje mreže enkrat ali dvakrat letno, ki ga prevzame in organizira posamezna državna skupina FAM-e. Nekatere aktivistke so namreč predlagale delitev dela skupaj z močnejšo in rotirajočo nadnacionalno koordinacijo mreže ter oblikovanje tematskih skupin. O tem, kako naprej, ni bil dosežen dokončen dogovor, a bo sledil sestanek nacionalnih koordinatork FAM-e po zoom-u.

Izmenjava mnenj je znova pokazala, da je poglavitna skrb in stičišče antifašistične ženske mreže FAMA predvsem mir, odvračanje nevarnosti proxy vojn ter demokracija, ki bo služila ljudem in spoštovala njihove ekonomsko-socialne pravice ter družbeno enakost. O stanju pravne države v Srbiji veliko pove dejstvo, da je Ustavno sodišče Srbije lani junija v celoti suspendiralo zakon o enakopravnosti spolov, ne le posamezne določbe, kar se je zgodilo prvič v njegovi zgodovini. Protestno pismo 62 profesorjev prava in varuha državljanov je ostalo brez odziva. Najvišje sodišče v državi doslej tudi še ni odločalo o pritožbi zoper sporni »zakon o litiju«. Med tem ko postaja jasno, da so stranke in politiki državljane razočarali, namesto njih stopajo pred javnost ljudje z drugačnim diskurzom od dosedanjega. Študentje - protestniki so dali na stran ideološke razlike, saj jih zanimata direktna demokracija in socialna država, odprto pa ostaja, kako doseči pravno državo, transparentnost in odgovornost izvoljenih predstavnikov in neodvisnost in pravno neoporečno delovanje vseh demokratičnih institucij.

Naše tovarišice, gostiteljice iz Beograda so nam večkrat zatrdile, kako pomembna je javna podpora demonstracijam s strani progresivnih družbenih sil, predvsem tistih iz regije, pa tudi od drugod, saj imajo EU in vlade pomembnega števila držav zaprte oči in zaradi svojih ekononskih interesov in celo vpletenosti njihovih investitorjev v korupcijo v Srbiji, še vedno podpirajo sedanjo oblast. Študente in študentke lahko podprermo tudi z donacijami. Kako se za to organizirati, vam bomo sporočile v kratkem.

Tri  izvajalke performensa Dolazi proleće! z geslom AFŽ

Nađa Bobičić

Pozdravni nagovor na dogodku obeležitve 80-obletnice ustanovitve srbske Antifašistične zveze žensk (AFŽ) 

Nađa Bobičić, foto Mladen Savković

Dobrodošle, tovarišice in tovariši, soborci – z juga in severa, vzhoda in zahoda, iz Srbije in iz vseh nekdanjih jugoslovanskih republik – dobrodošle v svobodoljubni Beograd!

Tovarištvo, svoboda, pogum in neomahljivost – to so besede, ki so bile v zadnjih 35. letih (za nekatere izmed nas je to naše celotno življenje) pregnane na obrobja družbe in o katerih se otroci ne učijo več v zgodovinskih učbenikih.

Namesto da bi govorili o svobodi in zmagi nad fašizmom, neki novi desničarji (v resnici tisti isti, stari) z ekranov, v učilnicah in v institucijah, poskušajo uničiti materialno in nematerialno dediščino antifašizma. A glej, vseeno ga je toliko ostalo, da ga še vedno ne morejo uničiti.

Milijoni žensk Jugoslavije so se vpisali v temelje modernistične družbe tako močno, da jih do današnjega dne ni bilo mogoče izbrisati.

Danes se spominjamo dva tisoč delegatk, ki so pred 80. leti v komaj osvobojenem Beogradu ustanovile AFŽ Srbije. Ko smo se lani poleti lotile priprav na ta dogodek, smo se lahko oprle na feministke, aktivistke, študentke, zgodovinarke, na manjše skupnosti, ki so aktivne dedinje antifašizma.

Toda danes se na fakultetah, na ulicah in mostovih dogaja osvoboditev, kakršne si nismo mogle nadejati niti v svojih najbolj optimističnih sanjah.

Vse se zdi kot srečno naključje – v trenutku, ko se spominjamo žensk iz preteklosti, smo priče nastajanju novega gibanja, ki s svojimi metodami oživlja prakse samoupravljanja.

Toda me, ki poznamo antifašistično zgodovino tega našega prostora, vemo, da v tem ni ničesar naključnega. Kajti antifašizem je sila pravice, resnice in kolektivne skrbi, sila, ki je ustvarjalna in ki je enkrat že premagala fašistično destrukcijo in jo bo spet! Zato fašizmu i kapitalizmu smrt, vsem nam pa svoboda, enakost in življenje.

Vabilo na obeležitev 80-obletnice ustanovitve

srbske Antifašistične zveze žensk (AFŽ)  

Fotografija Nađe Bobičić je povzeta s spletne strani:  Nađa Bobičić: Čekam biopik o Mitri Mitrović - Pobjeda

Avtor fotografij z dogodka je Thomas Soriano.