Ali lahko nevladne organizacije vplivamo na zunanjo politiko Slovenije?

Tretji nacionalni akcijski načrt: Ženske, mir in varnost
Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije, Sektor za človekove pravice, pripravlja predlog tretjega nacionalnega akcijskega programa Ženske, mir in varnost.

Agendo Ženske, mir in varnost je utemeljila Resolucija 1325 Varnostnega sveta Združenih narodov (2000), ki je prvič v zgodovini priznala, da oboroženi spopadi ženske in dekleta prizadenejo na poseben način, hkrati pa poudarila njihov ključni prispevek k preprečevanju konfliktov, mirovnim procesom, obnovi družb in trajnemu miru.
Da bi bila ta zaveza uresničena v praksi, države članice sprejemajo nacionalne akcijske načrte (NAP), s katerimi prevajajo (implementirajo) cilje resolucije v konkretne politike in ukrepe. Slovenija je doslej izvedla dva akcijska načrta, s katerima je okrepila vključevanje vidika enakosti spolov v politiko varnosti, prispevala k večji zastopanosti žensk pri odločanju ter spodbujala zaščito žensk in deklet pred nasiljem v konfliktnih in po-konfliktnih razmerah.
Tretji nacionalni akcijski načrt bo nadgradil dosežke prejšnjih obdobij ter se osredotočil na nove izzive sodobnega časa. Poudarek bo na učinkovitejšem spremljanju izvajanja, jasnejšem določanju virov in odgovornosti ter tesnejšem sodelovanju med državnimi institucijami, civilno družbo in mednarodnimi partnerji. Načrt predstavlja priložnost, da Slovenija utrdi svojo zavezanost k enakosti spolov, človekovim pravicam in trajnemu miru, ter da v mednarodni skupnosti ostane prepoznana kot aktivna zagovornica agende Ženske, mir in varnost.

9. septembra 2025 se je na Ministrstvu za zunanje zadeve odvijal sestanek, na katerem so razpravljali o osnutku Tretjega nacionalnega akcijskega programa. K pripravi programa so povabili tudi nekatere nevladne organizacije. Sestanka se je udeležila tudi Sonja Lokar, predsednica našega Ženskega lobija Slovenije. Program naj bi bil pripravljen, usklajen in sprejet do konca oktobra na Vladi RS.

Sonja Lokar je pripravila pripombe k osnutku programa in jih posredovala na MZZ. Iz zapisnika seje pa je razvidno, da je na sami seji povedala naslednje:

» Predsednica Ženskega lobija Slovenije je pohvalila več elementov osnutka akcijskega načrta, ki pa bi lahko bil izboljšan z:

• večjim poudarkom na političnem opolnomočenju žensk;
• opredelitvijo ranljivih skupin (Rominje, azilantke, migrantke, imigrantske delavke);
• konkretizacijo ciljev;
• spremljanje rezultatov naše mednarodne dejavnosti (kaj konkretno je doseženo);
• večjo izrabo možnosti, ki jih za promocijo miru in nenasilja in vloga žensk pri tem (problematika stereotipov, rasizma, sovražnega govora) predstavljata javni šolski sistem in javna televizija. »

Pod točko razno je v imenu Ženskega lobija Slovenije opozorila na hudo situacijo afganistanskih žensk po potresu konec avgusta in apelirala, tudi v kontekstu feministične zunanje politike, za hiter odziv Slovenije in mednarodne skupnosti, ker sicer tamkajšnje ženske ne bodo pravočasno deležne nujno potrebne pomoči.

Vodja Sektorja za človekove pravice na MZZ Nina Lenardič Purkart je zagotovila, da bodo poziv Ženskega lobija Slovenije posredovali vsem pristojnim.

Že 19. septembra 2025 je Sonja Lokar, predsednica Ženskega lobija Slovenije dobila sporočilo gospe Nine Lenardič Purkart z naslednjo vsebino: 

» Na sestanku za pripravo nacionalnega akcijskega načrta za ženske, mir in varnost, 9. septembra, ste opozorili na problematiko Afganistank v kontekstu potresa konec avgusta in pozvali k temu, da se Slovenija odzove.

Obveščam, da smo z vašim pozivom seznanili relevantne kolege in kolegice na ministrstvu. Na direktorskem sestanku Delovne skupine EU za humanitarno pomoč in pomoč v hrani v Bruslju smo prejeli informacijo, da je bila situacija za ženske res kritična kratek čas po potresu, ko so bili za pomoč na terenu poslani vojaki, ki se niso smeli dotikati žensk. Takoj pa je bil aktiviran tudi Rdeči polmesec, ki je ženskam nudil pomoč.

Slovenija je nadalje to vprašanje izpostavila v OZN. V Varnostnem svetu je 17. septembra potekalo srečanje o situaciji v Afganistanu, na katerem je Slovenija na položaj žensk opozorila v nacionalni izjavi (celotna izjava je dosegljiva na https://buildingtrust.si/statement/statement-on-the-latest-developments-in-afghanistan-2/). Pred srečanjem je usklajeno skupno izjavo podala skupina članic VS ZN, ki so pristopile k Skupnim zavezam za WPS, v katero je bil na pobudo Slovenije vključen poziv Talibanom glede nujne pozornosti pri reševanju, nujni pomoči, zdravstveni oskrbi ter zagotavljanju varne nastanitve in zaščite za ženske. Izjavo v celoti pripenjamo.

Z vašim pozivom smo seznanili tudi odpravnico poslov EU v Kabulu.«

Priložila je tudi omenjeno usklajeno skupno izjavo skupine članic Varnostnega sveta Združenih narodov.
(WPS = Women, Peace and Security → Ženske, mir in varnost)

Skupna izjava WPS ob informativnem sestanku UNAMA.

17. september 2025,

Mi, predstavniki Danske, Francije, Grčije, Gvajane, Paname, Republike Koreje, Sierre Leone, Slovenije in Združenega kraljestva, podpisniki skupnih zaveze o ženskah, miru in varnosti Varnostnega sveta, ponovno odločno obsojamo nadaljevanje institucionalizirane diskriminiranja in nasilja na podlagi spola s strani Talibanov. ki lahko pomeni preganjanje na podlagi spola, kar je po Rimskem statutu zločin proti človeštvu.

Danes smo se zbrali, da izrazimo svojo neomajno podporo ženskam in dekletom v Afganistanu. Izražamo najgloblje sočustvovanje in sožalje tistim, ki jih konec avgusta prizadel potres, ki je konec avgusta prizadel potres v vzhodnem Afganistanu. Talibane pozivamo, naj odpravijo vse omejitve dostopa žensk do humanitarnih storitev, da se vsem ženskam in dekletom zagotovi humanitarna pomoč in nujna pozornost pri reševanju, nujni pomoči, zdravstveni oskrbi ter zagotavljanju varnega zatočišča in zaščite.

Globoko smo zgroženi nad:

• vse hujšim zatiranjem žensk in deklet v Afganistanu s strani Talibanov – še toliko bolj ob upoštevanju vrnitve 1,7 milijona afganistanskih beguncev, od katerih so mnogi bili prisiljeni zapustiti svojo domovino;
• okrepljenim izvajanjem in uveljavljanjem tako imenovanega Zakona o širjenju kreposti in preprečevanju grehov kar močno ovira temeljne svoboščine žensk, njihove ekonomske pravice in dostop do življenjsko pomembne zdravstvene oskrbe, ter jim celo odvzema pravico do javnega izražanja;
• trenutno prepovedjo dela ženskam v nevladnih organizacijah in Združenih narodih, kar onemogoča ranljivim skupinam – zlasti ženskam in dekletom – dostop do življenjsko pomembne pomoči. Odločno obsojamo poročila o grožnjah in nadlegovanju osebja UNAMA.

Zahtevamo, da Talibani nemudoma razveljavijo vse zakone, politike in prakse, ki omejujejo človekove pravice in temeljne svoboščine žensk in deklet, ter spoštujejo obveznosti Afganistana v skladu z mednarodnim pravom, vključno s Konvencijo o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk (CEDAW) ter resolucijami Varnostnega sveta 2593 in 2681.

Podpiramo tudi vsa prizadevanja za boj proti nekaznovanosti v Afganistanu in zagotavljanje odgovornosti za mednarodne zločine, vključno z zločini na podlagi spola. Med drugimi pobudami upoštevamo naloge za prijetje, ki jih je Mednarodno kazensko sodišče izdalo za dva visoka talibanska voditelja v Afganistanu.

Izražamo solidarnost z afganistanskimi ženskami in dekleti, ki vztrajajo z izjemno odpornostjo. Kljub skoraj popolnim omejitvam ohranjajo podjetja, delujejo kot humanitarne delavke in babice ter vodijo skupnosti.

Talibane pozivamo, naj:

• spoštujejo pravico afganistanskih deklet do izobraževanja po končani osnovni šoli, vključno z medicinskim izobraževanjem;
• takoj ponovno odprejo možnosti za ekonomsko sodelovanje žensk, vključno z njihovo pravico do dela in sodelovanja na vseh področjih javnega življenja;
• popolnoma prenehajo z napadi na afganistanske zagovornice človekovih pravic, predstavnice civilne družbe in mirovne delavke, ki afganistanskemu prebivalstvu nudijo življenjsko pomembno podporo.

Poudarjamo, da mora proces iz Dohe pod vodstvom ZN:

• doseči konkreten napredek pri zaščiti pravic žensk in zagotoviti sodelovanje različnih skupin žensk v celotnem procesu, vključno z razvojem političnega načrta.

Ob 30. obletnici Pekinške deklaracije in akcijskega programa ter 25. obletnici Resolucije Varnostnega sveta 1325 se soočamo z odločilnim preizkusom naše skupne odločenosti in verodostojnosti.

Kot članice Varnostnega sveta potrjujemo svojo neomajno zavezanost zagotavljanju polne, enakopravne, smiselne in varne udeležbe žensk in deklet v vseh vidikih afganistanske družbe ter njihovega varstva pred vsemi oblikami nasilja in diskriminacije.
Hvala.

Prispevek pripravila Liana Kalčina,

urednica spletne strani Ženski  lobi Slovenije

Naslovna fotografija je povzeta s spletne strani: www.gov.si/novice

 Državna sekretarka v Varnostnem svetu ZN: Naj bodo ženske in dekleta del rešitve za mirnejši svet | GOV.SI