Analiza prevozne in energetske revščine v Sloveniji: pri izvedbi analize sodeloval tudi Forum za enakopravni razvoj (članica ŽLS)

Naročnik in založnik raziskave: Focus, društvo za sonaraven razvoj
Avtorice: Marjeta Benčina, Ana Kalin, Janja Smrkolj, Katjuša Šavc, Lidija Živčič

Izvedel jo je  FER - Forum za enakopraven razvoj (članica ŽLS) skupaj z društvom Focus in zavodom Sopotniki.

Raziskava je dostopna na spletni strani: https://forumfer.org/raziskava-energetska-in-prevozna-revscina-v-sloveniji-najbolj-prizadeneta-zenske-starejse-in-mlade/ 

Analizo lahko prevzamete: Zenpre-analiza.pdf

POVZETEK

Analiza energetske in prevozne revščine v Sloveniji kaže, da gre za tesno prepletena pojava, ki pomembno vplivata na kakovost življenja, socialno vključenost in zdravje prebivalstva.

Ključne ugotovitve

• Ženske se soočajo z višjim tveganjem za energetsko, prevozno in t. i. dvojno revščino (obe revščini hkrati) kot moški, kar je povezano z dohodkovno vrzeljo, večjim deležem skrbstvenega dela, slabšimi bivalnimi razmerami in večjo odvisnostjo od javnega prevoza.

• Starost je ključni dejavnik: posebej ranljivi so mladi (18–24 let) in starejši (65–74 let). Mladi so pogosto omejeni zaradi slabše dostopnosti prevoza in nizkih dohodkov, starejši pa zaradi slabih bivanjskih razmer, nižjih dohodkov in zmanjšane mobilnosti.

• Dvojna revščina (sočasna energetska in prevozna revščina) najbolj prizadene samske ženske, vdove, samohranilska in enočlanska gospodinjstva ter posameznike_ce z nizkimi dohodki in nizko izobrazbo; visoko izpostavljenih je približno 2,5 % prebivalstva.

• Regionalne razlike so znatne: pri prevozni revščini izstopa Pomurje (višje tveganje) in Osrednjeslovenska regija (nižje tveganje), pri dvojni revščini pa zlasti Zasavje (višje tveganje).

Ključna priporočila

• razvoj enotnega spremljanja dvojne revščine,

• razširitev nepovratnih sredstev za energetske prenove najbolj ranljivih,

• izboljšanje dostopnosti in pogostosti javnega prevoza, zlasti izven konic in na podeželju,

• ciljani ukrepi za ženske, mlade, starejše in enostarševska gospodinjstva,

• ukrepi za spodbujanje skupnostnih praks,

• zbiranje po spolu ločenih podatkov na ravni gospodinjstev in posameznic_kov ter njihova celovita analiza,

• večje vključevanje ranljivih skupin v sooblikovanje politik.