Na pot novi publikaciji Ženski zbornik (dosegljiv na tej povezavi)
Ta zbornik je izjemno aktualen, ker nas zelo neposredno postavlja pred vprašanje, ali bomo že dosežene pravice ohranili ali pa jih bomo (tiho) izgubljali. Današnji čas pogosto ustvarja vtis, da so pravice žensk samoumevne, skoraj dokončno osvojene. A prav zato je zbornik ne le kot pogled nazaj, temveč kot nujen opomnik, da enakopravnost nikoli ni dokončano dejstvo, temveč proces, ki ga je treba nenehno braniti, razumeti in nadgrajevati.
Prispevki v zborniku povezujejo zgodovinski spomin in sodobne izzive: od poguma žensk v prelomnih trenutkih naše zgodovine do današnjih vprašanj socialne neenakosti, revščine, diskriminacije na trgu dela in položaja žensk v javnem prostoru. Prav ta preplet razkriva ključno sporočilo – da so mnoge pravice sicer zapisane, vendar v praksi pogosto krhke, nepopolne ali celo ogrožene.
V času, ko se v Evropi in svetu znova krepijo konservativni pritiski, družbene neenakosti in celo militarizacija, ta zbornik odpira prostor za razmislek: kaj pomeni enakost danes in kakšna je odgovornost družbe, da jo uresničuje. Hkrati pa daje glas različnim generacijam žensk – od tistih, ki so pravice izborile, do tistih, ki jih danes živijo in na novo interpretirajo.
Zbornik tako ni le zbirka prispevkov, temveč živ dokument časa – in hkrati poziv k delovanju.
BESEDA UREDNIŠTVA
(Uredniški odbor: Vera Klopčič, Marjan Šiftar, Etelka Korpič Horvat)
V zborniku so v prvem delu objavljeni prispevki z okrogle mize, ki je potekala 14. marca 2025 v Murski Soboti z naslovom »Vloga in položaj ženske v družbi. O ženski enakopravnosti«. Okroglo mizo v Murski Soboti je organizirala Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija (UŠF) s slovenskim ženskim Društvom Dobrnič. Vsebinsko je bila usmerjena v raz pravo o aktualnih vprašanjih položaja in vloge žensk v družbi ter o ovirah za uveljavljanje žensk v javnem prostoru, kakor tudi v lokalnem in družinskem okolju. Organizatorji so datum okrogle mize umestili v čas kmalu po mednarodnemu prazniku žensk, osmem marcu, saj je cel mesec marec »ženski mesec«. Udeleženke okrogle mize so bile: Sonja Lokar – predsednica Ženskega lobija Slovenije (moderatorka); Vera Klopčič – raziskovalka, predsednica Društva Dobrnič; Monika Sandreli – voditeljica in soustvarjalka romske televizijske oddaje So Vakeres, urednica radia Romic in romskega informativnega centra Romic; Etelka Korpič Horvat – upokojena podpredsednica Ustavnega sodišča Republike Slovenije; Irena Kumer – upokojena predstojnica Območne enote Zavoda za šolstvo v Murski Soboti, ter dr. Darja Senčur Peček – profesorica delovnega prava in Prava socialne varnosti, Pravne fakultete, Univerze v Mariboru.
Vse udeleženke okrogle mize so pripravile tudi prispevke za pričujoči zbornik, zato so objavljeni v prvem delu zbornika. Zajemajo tematiko o različnih aktualnih temah iz zgodovine ženskega gibanja, o položaju in percepciji žensk v manjšinski skupnosti, o socialnem položaju in revščini žensk, o položaju in vlogi žensk na področju izobraževanja, diskriminaciji na podlagi spola pri zaposlovanju in delu ob enakem plačilu za enako delo ter o možnostih in odgovornosti za delovanje in ohranjanje ravni že doseženih pravic žensk.
V okviru teme o pogumnih ženskah iz zgodovine dr. Vera Klopčič po udarja, da je enakopravnost žensk zagotovljena na deklarativni ravni, v praksi pa smo priča nasprotnim trendom zatiranja, kršitev in kratenja pravic žensk. Iz zgodovine ženskega gibanja izstopajo pogumne posameznice, ki so zaznamovale zgodovinske dogodke, ter tako odprle možnosti za prisotnost glasov žensk v javnem življenju, za izobraževanje in zaposlovanje žensk.
Sonja Lokar nas v prispevku Izzivi ženskega gibanja danes opozarja pri uveljavljanju pravic žensk na pasti patriarhalnega načina obravnave žensk, ki je prisoten še danes. Predstavi dogajanja na področju varstva ženskih pravic na mednarodnem prizorišču, zlasti v Evropski uniji, ter iz postavi, da se kot predsednica Ženskega lobija Slovenije zavzema za aktiv no delovanje ženskih združenj za mir, kar je predpogoj za uživanje člove kovih pravic, tudi pravic žensk.
Monika Sandreli v prispevku Romska ženska vidna in slišana? ori še položaj žensk v romski populaciji, saj so pripadnice manjšinskih skupnosti pogosto izločene iz »glavnih« tokov ženskih gibanj. Romska ženska je večkrat spregledana, politično nevidna. Omejena je skoraj izključno na vlogo matere, gospodinje in žene oz. partnerke. Rominje so tako dvojno diskriminirane, kot Rominje in kot ženske, vendar so hrabre, pogumne in iznajdljive, ko se zavzemajo za svoje pravice in za dobrobit cele druži ne in skupnosti. Razlog za nizek položaj romskih žensk ni v tem, da ne bi želele postati odgovoren subjekt lastnega razvoja, ampak v tem, da nima jo priložnosti, da bi to postale. Romske ženske so v svoji revščini in trpljenju večinoma neopažene.
O socialnem položaju in revščini žensk razmišlja dr. Etelka Korpič Horvat, ki ugotavlja, da obstajajo razlike od formalne določitve enakopravnosti do resničnega enakega obravnavanja žensk tudi v razvitih demokratičnih družbah, kamor spada Slovenija. Te razlike se sicer z družbenim razvojem manjšajo, vendar še vedno obstajajo. To velja tudi za slabši socialni položaj žensk v družbi, ki se odraža v revščini. V Sloveniji so od vsega prebivalstva najrevnejše starejše samske ženske 65+ let, med njimi je dobra petina revnih, pri starosti 75+ let pa dobra četrtina.
Irena Kumer predstavi temeljne značilnosti vloge in položaja žensk na področju vzgoje in izobraževanja. Zajela je nekatere statistične podatke: število zaposlenih v vrtcih, osnovni šoli, srednji šoli na ravni Republike Slovenije in še posebej v Pomurju ter nekatere podatke tudi iz raziskav o zadovoljstvu, statusu učiteljstva ter vlogi učiteljev/-ic nekoč in danes. Od učiteljev/-ic se pričakuje veliko, pred njimi so zahteve, da povezujejo te orijo in prakso, da imajo znanje in spretnosti za vseživljenjsko učenje, da imajo poglobljeno in široko poznavanje in razumevanje vsebin učenja in poučevanja in seveda razumevanje učencev, ki jih poučujejo. Med pedagoškimi delavci na področju vzgoje in izobraževanja od predšolske vzgoje, osnovne in srednje šole so ženske v veliki večini. Kljub razvoju na področju uresničevanja ženske enakopravnosti, pa v Sloveniji še vedno obstaja neenaka obravnava žensk na tem področju.
Diskriminacijo na podlagi spola pri zaposlovanju in delu ter enako plačilo za enako delo, analizira dr. Darja Senčur Peček. Neenaka obravnava kandidatov in kandidatk za zaposlitev ter delavcev in delavk v de lovnem razmerju je, kljub prepovedi diskriminacije na mednarodni in nacionalni ravni, v praksi še vedno problem. Poseben problem predstavlja uresničevanje načela enakega plačila za enako delo in delo enake vrednosti za moške in ženske. Plačna vrzel v EU (razlika med plačilom za moške in ženske) ostaja okrog 13 %. Čeprav je v Sloveniji plačna vrzel med najnižjimi v EU, je v zadnjih letih narasla, kar kaže na potrebo po ukrepanju. Najkasneje do leta 2026 bodo morale vse članice EU v tej zvezi uveljaviti ukrepe, ki jih je prinesla nova direktiva EU iz leta 2023.
Drugi del zbornika smo zasnovali kot prikaz vloge žensk na različnih področjih družbe ter izročila in sporočila izjemnih zgodovinskih junakinj iz različnih regij v Sloveniji. V prvem prispevku mlada raziskovalka, magistrica zgodovine in magistrica etnologije ter kulturne antropologije, zaposlena kot arhivistka v Pokrajinskem arhivu Maribor, mag. Sindi Časar v prispevku Ženske v Prekmurju v 20. stoletju: na področju zdravstva obravnava uveljavljanje žensk na izjemno pomembnem področju zdravstva in farmacije in oriše, kako so ženske premagovale ovire in se uspele uveljaviti tudi na tem področju, ter analizira njihov prispevek k razvoju zdravstvene oskrbe v regionalnem, socialnem in institucionalnem kontekstu. Ugotavlja, da čeprav so bile institucionalne in izobraževalne ovire za ženske iz razite – tako pri dostopu do univerzitetnega študija kot pri pridobivanju koncesij – so posameznice vseeno s svojo izobrazbo, vztrajnostjo in socialnim kapitalom uspele preseči omejitve, ki jih je postavljal spolno zaznamovan poklicni red.
Prispevek pisateljice in diplomatke Milene Šmit k uvodnemu poročanju slovenske delegacije na srečanju ob priložnosti 80-obletnice AFŽ Jugoslavije v Bosanskem Petrovcu, 6. in 7. decembra 2022, osvetli današnji položaj žensk v Sloveniji ter politične razmere in trende v Sloveniji, ki ga zaključi z optimističnim sporočilom, da se ženske prebujamo v smeri refleksije, ohranjanja in razvoja ženskih pravic v državi.
Avtorica mag. Majda Potrata je v prispevku Narod, ki se ne uči iz svoje zgodovine je kakor drevo brez korenin orisala usodo in življenjsko pot herojinje Slave Klavore in drugih pogumnih žensk, ki so se v času NOB borile za ideale svobode, enakopravnosti in miru.
Dr. Jožica Jožef Beg je v prispevku Pogumne ženske v NOB na Dolenjskem predstavila usodo pogumnih žensk, ki so se borile za svobodo in pravice žensk. Na koncu prispevka je zastavila vprašanje, ali so se uresniči li cilji, za katere so se te junaške ženske borile in toliko žrtvovale.
Sledi govor dr. Vesne Mikolič na Srminu (julij 2025), ki je strnila po men osvobodilnega boja na Primorskem in vloge žensk v tem boju. Vlogo žensk je ponazorila z osebno zgodbo svoje družine in zlasti z usodo none Anice Kocjančič, ki je v drugi svetovni vojni izgubila moža, žrtev zapora v Rižarni. V zaključnem delu smo dodali prispevek kolegice Žive Lautar Vloga in položaj žensk v Sloveniji skozi pogled mlajše generacije, ki osvetli pogled na uresničevanje enakopravnosti skozi percepcijo mlajše generacije žensk in tako s pridihom generacije Z osveži percepcijo razprav v zborniku.
Ženski lobi Slovenije
zenskilobi@gmail.com