Evropska konferenca v Zagrebu: Prihodnost je v naših rokah

Druga evropska konferenca: Prihodnost je v naših rokah v Zagrebu

BUDUĆNOST JE U NAŠIM RUKAMA – DRUGA EUROPSKA FEMINISTIČKA KONFERENCIJA

Kratko poroočilo

Spolne in reproduktivne pravice na Hrvaškem so resno ogoržene. Ko je oblast prevzela Tužmanova HDZ, so iz Ustave izbrisali člen o svobodi rojevanja. Socialističnega zakona, ki je urejal splav in kontracepcijo enako kot naš v Sloveniji, sicer niso spreminjali, so pa zdravniki in lekarnarji zaćeli množično prijavljati ugovor vesti, tako da je od pravice do svobode rojsttev ostala le mrtva črka na pairju, hrvaške državljanke pa hodijo opravljat plačljiv splav v BiH in Slovenijo.

Na vse to se je nalepila še glasna in vidna antifeminstična civilna družba. Pod okriljem katoliške cerkve se po hrvaških mestrih zbirajo «klečavci«, ki smo jih bili nekajkrat deležni tudi v Sloveniji, le da tam vsako soboto na javih trgih mnoški kleče molijo, da bi jim bog vrnil vlogo moralnih voditeljev družine. Pridigajo, da je splav umor in potvarjajo, da je osnovni namen feministk in Istanbulske konference, da uničijo tradicionalno družino: oče, mati, otroci, in prepričajo otroke, da postanejo istospolni ali da si spremenijo biološki spol. Ob tem pa nasilje nad ženskami in dekleti raste. V zadnjih dveh letih so na Hrvaškem intimni partnerji ubili 28 žensk, samo letos 18.

V takem vzdušju je združenje Domino in njegova predana aktivistka, performerka Arijana Lekić – Friedrich, pripravilo drugo tridnevno (6-9.december 2024), evropsko konferenco v Zagrebu pod naslovom: Prihodnost je v naših rokah.
Prvi dan so se zbranim preko zooma med drugim pridružili: nova predsednice Ženskega odbora v EP – Lina Galves Munos, evropski poslanec iz Hrvaške, ki je podpredsednik tega odbora, in odločno podpira napredno evropsko feministično gibanje, v živo pa veleposlanici ZDA in Nizoizemske na Hrvaškem in Hrvaška varuhinja človekovih pravic ter namestnik zagovornice za enakosti spolov.

Bilo je opogumljajoče slišati, kako so vsi ti ljudje v celoti podprli vse, kar smo me zagovarjale v naši vzopredni volilni kampanji za letošnje volitve v EP.
Sledil je panel, ki ga je vodila izvrstna nekdanja vojna poročevalka, novinarka in feministična aktivistka, Snježana Pavić, kjer smo se pogovorjale o feminizmu, njegovih uspehih, porazih, izzivih, pred in po letu 1990. Na panelu sta sodelovali dve zelo znani dolgoletni hrvaški borki za pravice žensk, Željka Jelavić in Rada Borić, iz Slovenije pa so povabili mene.

Sobota se je začela s skupno akcijo na trgu Bana Jelačiča, kjer je Arijana izvedla performans: Tiha maša, na katerem je že 25. soboto prižigala sveče in polagala k njim vrtnice, za vsako od žensk, ki so jih na Hrvaškem ubili zadnji dve leti, potem pa tiho stala, v protestu proti versko obarvanemu partiarhatu in nasilju nad ženskmi s cvetom v dvignjeni roki, medtem, ko so sredi trga glasno molili klečavci, na drugem koncu trga pa so istočasno mlade feminstke skupinsko bobnale v protest in nosile trasparent, na katerem je pisalo: Me nismo krive za vaše grehe.

Stala sem tam, z Adrijano, s cvetom v iztegnjeni roki, ki me je pošteno bolela, in prešinilo me je: bobni, molitve, tišina. Vse, samo ne pogovor, v katerem bi si skupaj skušali odgovoriti na vprašanje, kako se nam je moglo zgoditi, da je mnogo preveč moških, celo mnogo mladih moških, začelo iskati rešitev za svojo bridko in zelo resnično izkušnjo izgube nadzora nad lastnim življenjem, v obračanju v preteklost, v nasilje nad ženskami, v sovražno nasprotovanje poskusom vse številčnejših žensk, da bi se osvobodile ne samo moškega nadzora in moške prevlade, ampak načina življenja, ki nas je pripeljal do grozečega samuničenja človeške vrste na tem planetu.

Žal nisem mogla ostati na konferenci v soboto in nedeljo, kjer je uvodni govor imela Slavenka Drakulić, potem pa so se posvetili temam gibanj proti enakosti spolov in kako se jim upreti, novim izzivom nasilja nad ženskami, ženskam v medijskem prostoru, iniciativam državljanov, ki sprožajo spremembe, in vprašanju, kje so ženske v galerijah. Več o tej konferenci si lahko preberete na spletni strani združenja WWW.thisisdominoproject.org

Poročala: Sonja Lokar, slike: Domino