Evropski parlament je 28. aprila 2026 sprejel pomembno resolucijo o pomenu zakonodaje, ki posilstvo opredeljuje na podlagi odsotnosti soglasja.
Resolucija Evropskega parlamenta predstavlja pomemben korak k bolj pravični in učinkoviti zaščiti žrtev spolnega nasilja v EU. Jasno sporoča, da mora biti soglasje temelj vsakega spolnega odnosa – in da brez soglasja ni dvoma: gre za posilstvo.
Za dosego dejanske enakosti spolov in družbe brez nasilja pa bodo potrebni tako zakonodajni ukrepi kot tudi dolgoročne družbene spremembe.
Gre za jasno politično sporočilo, da mora biti zaščita spolne avtonomije in telesne integritete v središču pravnih ureditev v vseh državah članicah EU.
Resolucija poudarja, da je posilstvo ena najhujših oblik nasilja na podlagi spola ter resna kršitev človekovih pravic.
Po podatkih Agencije EU za temeljne pravice je kar 17,2 % žensk v EU doživelo spolno nasilje, vsaka dvajseta pa posilstvo. Kljub temu ostaja velika večina primerov neprijavljenih, številni pa nikoli ne pridejo do obsodbe, kar kaže na globoke sistemske pomanjkljivosti.
Brez soglasja = posilstvo
Ključno sporočilo resolucije je nedvoumno: spolni odnos brez svobodnega, informiranega in nedvoumnega soglasja je posilstvo. Parlament izrecno poudarja, da:
- molk ali odsotnost odpora ne pomenita soglasja,
- soglasje mora biti dano prostovoljno in ga je mogoče kadarkoli preklicati,
- pretekli odnosi ali privolitev ne pomenijo trajnega soglasja.
S tem se EU jasno postavlja ob bok standardom Istanbulske konvencije, ki zahteva kriminalizacijo vseh spolnih dejanj brez soglasja.
Evropski parlament opozarja, da številne države članice še vedno uporabljajo zastarele definicije posilstva, ki temeljijo na uporabi sile ali grožnje. Tak pristop izključuje številne žrtve – zlasti v primerih, ko pride do t. i. »zamrznitvene reakcije« (freeze response), ki je pogosta nevrobiološka reakcija na travmo.
Zahteva po dokazovanju fizičnega odpora ne le da ne odraža realnosti spolnega nasilja, temveč tudi prispeva k sekundarni viktimizaciji in odvrača žrtve od prijave.
Parlament zato poziva Evropsko komisijo, naj brez odlašanja predlaga zakonodajo, ki bo na ravni EU vzpostavila enotno definicijo posilstva, temelječo na soglasju.
Razdrobljenost nacionalnih ureditev namreč:
- otežuje dostop do pravice,
- zmanjšuje pravno varnost žrtev,
- ovira čezmejno sodelovanje in pregon storilcev.
Podpora žrtvam in vloga izobraževanja
Resolucija izpostavlja tudi nujnost celostne podpore žrtvam: od takojšnje zdravstvene oskrbe do dolgoročne psihološke pomoči ter dostopa do pravnega varstva. Posebej poudarja pomen:
- usposabljanja policije, sodstva in zdravstvenega osebja,
- preprečevanja sekundarne viktimizacije,
- dostopa do kriznih centrov in specializiranih storitev.
Hkrati pa izpostavlja, da zakonodaja sama ni dovolj. Ključno vlogo imajo tudi izobraževanje, ozaveščanje in spreminjanje družbenih norm. Celostna spolna vzgoja, ki temelji na soglasju, je nujna za preprečevanje nasilja in razgradnjo škodljivih stereotipov.
Vloga civilne družbe
Evropski parlament priznava, da so prav civilnodružbene organizacije in preživele žrtve ključne pri razbijanju molka o spolnem nasilju in pri doseganju zakonodajnih sprememb. Zato poziva k večji finančni in politični podpori organizacijam, ki delujejo na tem področju.
Naslovna fotografija je povzeta s spletne strani: Ja pomeni ja - Amnesty International Slovenije
Ženski lobi Slovenije
zenskilobi@gmail.com