Evropska komisija je marca 2026 predstavila novo Strategijo za enakost spolov za obdobje 2026–2030 (v slovenskem jeziku), ki naj bi usmerjala politike EU na tem področju v naslednjih petih letih.
Evropski ženski lobi je ob tem pripravil podrobno analizo, v kateri ocenjuje, v kolikšni meri strategija odraža dolgoletna prizadevanja feminističnih organizacij ter kje ostajajo ključne vrzeli.
Širok obseg in pomembni prvi koraki
Analiza ugotavlja, da strategija vključuje številna priporočila civilne družbe in pokriva vsa ključna področja: od preprečevanja nasilja nad ženskami do ekonomske neodvisnosti, zdravja, politične participacije in zunanjega delovanja EU.
Med pomembnejšimi novostmi izstopa dejstvo, da je zdravje prvič prepoznano kot samostojen steber evropske strategije za enakost spolov. Dokument posebej izpostavlja vprašanja, ki so bila dolgo spregledana, kot so menstrualna in menopavzalna revščina, ter predvideva izboljšanje zbiranja podatkov na področju spolnega in reproduktivnega zdravja.
Pomemben premik predstavlja tudi priznanje, da lahko evropski socialni skladi podpirajo dostop do splava, kar pomeni prvi institucionalni korak v tej smeri na ravni EU.
Na področju skrbstva strategija napoveduje vzpostavitev Evropskega dogovora o skrbi (European Care Deal) do leta 2027, s poudarkom na dostopnosti varstva otrok in dolgotrajne oskrbe.
Nasilje nad ženskami in digitalni izzivi
Strategija krepi tudi odziv EU na nasilje nad ženskami, vključno s spletnimi oblikami nasilja. Predvideva boljše čezmejno sodelovanje, smernice za prepoznavanje škodljivih vsebin ter nadaljnje izvajanje Istanbulska konvencija. Poseben poudarek je namenjen tudi novim oblikam nasilja, povezanih z digitalnimi tehnologijami, kar odraža hitro spreminjajoče se družbene razmere.
Ekonomska enakost in strukturne spremembe
Na področju ekonomije strategija podpira izvajanje direktive o preglednosti plač in uvaja nove mehanizme za spodbujanje enakosti, kot so cilji, občutljivi na spol, v evropskih finančnih programih.
Hkrati vključuje vrsto sektorskih pobud, med drugim:
- akcijski načrt za ženske v raziskavah in inovacijah,
- platformo za ženske v kmetijstvu,
- pobude za zmanjševanje poklicne segregacije,
- ukrepe proti diskriminaciji v zaposlovanju, tudi v povezavi z umetno inteligenco.
Pomembno je tudi, da strategija poudarja potrebo po spremembah na trgu dela, saj zgolj posamezni ukrepi ne zadostujejo za odpravo sistemskih neenakosti.
Izobraževanje, politika in družbeni vpliv
Na področju izobraževanja strategija spodbuja večjo vključenost deklet v STEM področja ter naslavljanje stereotipov v šolah. V politiki predvideva ukrepe za večjo varnost žensk v javnem prostoru in financiranje ženskih organizacij. Strategija prav tako prepoznava pomen boja proti škodljivim spletnim narativom, zlasti tistim, ki vplivajo na mlade.
Institucionalni okvir in financiranje
Evropski ženski lobi pozdravlja vključitev načela enakosti spolov v proračun EU, vendar opozarja, da bi bili potrebni močnejši mehanizmi za proračunsko spremljanje in odgovornost. Predvideni so tudi nacionalni akcijski načrti do leta 2027 ter izboljšanje zbiranja podatkov o neenakostih.
Zunanje delovanje EU
Strategija krepi tudi globalno vlogo EU na področju enakosti spolov, med drugim z novimi pobudami na področju miru, varnosti in pravic žensk ter nadaljevanjem obstoječih programov.
Kritični poudarki analize: brez zavezujočih ukrepov ni zagotovljenega napredka
Kljub številnim pozitivnim elementom je analiza Evropskega ženskega loibija v več ključnih delih izrazito kritična. Najmočnejši očitek je, da strategija še vedno temelji predvsem na priporočilih, smernicah in drugih t. i. mehkih instrumentih, brez zadostnega nabora pravno zavezujočih ukrepov, ki bi zagotovili dejanske spremembe v praksi.
To pomeni, da izvajanje številnih ciljev ostaja odvisno od politične volje držav članic, brez jasnih sankcij v primeru neizvajanja. Po oceni Evropskega ženskega lobija tak pristop odpira tveganje, da bodo ambiciozne zaveze ostale na ravni deklaracij.
Analiza dodatno opozarja, da strategija ne vsebuje dovolj natančnih časovnic in merljivih ciljev, kar otežuje spremljanje napredka in odgovornosti. Podobno velja za področje financiranja: čeprav dokument predvideva vključevanje vidika enakosti spolov v proračun EU, manjkajo jasni mehanizmi, ki bi zagotovili, da bodo sredstva dejansko in sistematično namenjena tem ciljem.
Evropski ženski lobi opozarja tudi na potrebo po globljih strukturnih spremembah. Strategija sicer prepoznava ključne probleme, kot so plačna vrzel, poklicna segregacija in neenakomerna porazdelitev skrbstvenega dela, vendar pogosto ostaja na ravni posameznih pobud, namesto da bi predlagala celovite transformacije ekonomskih in socialnih sistemov.
Posebno tveganje predstavlja tudi možnost neenakomernega izvajanja med državami članicami, kar lahko dodatno poglobi razlike znotraj EU. Na nekaterih področjih – zlasti pri reproduktivnih pravicah in vzpostavitvi evropske skrbstvene politike – pa analiza ugotavlja, da napovedani ukrepi še niso dovolj konkretno opredeljeni.
Analiza Evropskega ženskega lobija tako strategijo ocenjuje kot pomemben politični korak naprej, ki vključuje številne dolgoletne zahteve feminističnih organizacij. Vendar hkrati jasno opozarja, da brez konkretnih, zavezujočih mehanizmov in ustreznih finančnih ter institucionalnih orodij obstaja resno tveganje, da bodo cilji strategije ostali neuresničeni.
Prav zato Evropski ženski lobi poziva evropske institucije in države članice, da ambiciozne napovedi nadgradijo v konkretne politike, zakonodajo in proračunske zaveze, ki bodo lahko prinesle dejanske spremembe v življenju žensk in deklet po vsej Evropi.

