Pogovor s kandidatkami političnih strank za državnozborske volitve v marcu 2026:
za večjo enakost spolov, sodelovanje in politiko miru
4. marca 2026 je v prostorih Slovenskega centra PEN na Tomšičevi ulici 12 v Ljubljani potekalo javno srečanje s kandidatkami za poslanke v državni zbor iz ljubljanskih volilnih enot III in IV (Center in Bežigrad). Srečanje sta organizirala Društvo Ženski lobi Slovenije in Slovenski center PEN skupaj z Miro – ženskim odborom Slovenskega centra PEN.
Namen srečanja je bil odpreti razpravo o tem, kako bodoče poslanke vidijo svoje delo v državnem zboru ter kako nameravajo prispevati k večji enakosti spolov, enaki udeležbi žensk v družbenem razvoju in krepitvi družbe miru in demokracije. Organizatorice so želele tudi opozoriti, da vprašanja enakosti spolov v dosedanjem poteku volilne kampanje niso dobila potrebne pozornosti.
Na srečanju so sodelovale kandidatke iz koalicijskih strank ter predstavnica liste Stranke generacij in Zelenih. Predstavnic strank z desnega političnega pola žal ni bilo, čeprav so bile izrecno vabljene.
Dogodek je odprla predsednica Slovenskega centra PEN Tanja Tuma, ki je poudarila, da se PEN od svoje ustanovitve zavzema za človekove pravice, svobodo ustvarjanja in svobodo govora ter za mir. Opozorila je tudi, da se ženske tudi v literarnih in kulturnih krogih še vedno borijo za enako vidnost in priznanje svojih dosežkov.
Pogovor je moderirala predsednica Ženskega lobija Slovenije Sonja Lokar.
Razprava je potekala v več tematskih sklopih, ki so jih s strokovnimi uvodi pospremile vidne slovenske strokovnjakinje.
Dr. Milica Antič Gaber in Mateja Malnar Štembal sta govorili o ovirah za ženske v politiki, o stereotipih in nasilju, ki je pogosto usmerjeno prav proti politično aktivnim ženskam, ter o neenaki zastopanosti žensk v medijih, kjer moški večinoma predstavljajo sistemska vprašanja, ženske pa pogosto nastopajo predvsem v vlogi razlagalk posledic političnih odločitev za vsakdanje življenje.
Violeta Neubauer je poudarila nujnost ponovne vzpostavitve neodvisnih državnih mehanizmov za enakost spolov – urada za enake možnosti, parlamentarne komisije ter kluba poslank kot resnega delovnega telesa državnega zbora.
Liana Kalčina je predstavila izkušnjo Koalicije za uveljavitev uravnotežene zastopanosti žensk v javnem življenju, nadstrankarskega sodelovanja, ki je pred več kot dvajsetimi leti pripeljalo do dopolnitve ustave in uveljavitve spolnih kvot v volilni zakonodaji.
Milena Šmit pa je govorila o potrebi po nadstrankarskem zavezništvu aktivnih žensk za mir. Ob tem je citirala španskega predsednika vlade, Pedra Sancheza: "Stališče španske vlade je Ne vojne! Vlade so zato, da izboljšajo življenje ljudi in da prinašajo rešitve problemov. Popolnoma nesprejemljivo je, da voditelji, ki niso sposobni izpolnjevati teh nalog, uporabljajo dim vojne zato, da zamaskirajo svoje zgrešene poteze, spotoma pa polnijo žepe svojih vedno istih izbrancev, ki so edini, ki služijo denar, ki bi moral iti za izgradnjo bolnišnic, ne pa za izdelavo izstrelkov. Ne bomo soudeleženci nečesa, kar je slabo za ta svet in kar je v nasprotju z našimi vrednotami, samo zaradi strahu pred represalijami enega samega človeka!"
V prvem delu razprave so kandidatke spregovorile o svojih poteh v politiko, o tem, kako so dobile priložnost za kandidaturo, ter o poteku volilne kampanje. Opozorile so, da ženskam v strankah pogosto ni samoumevno dodeljen izvoljiv volilni okraj, da v kampanji nimajo vedno zadostne podpore strank ter da težko pridejo do prostora v osrednjih medijih. Na družbenih omrežjih pa so pogosto izpostavljene zelo grobim in neciviliziranim napadom.
V drugem delu so predstavile konkretne izzive, s katerimi se nameravajo kot poslanke ukvarjati. Med izpostavljenimi temami so bili boj proti femicidu, obramba socialne države, enakost spolov v diplomaciji, preprečevanje poslabševanja kakovosti javnega komuniciranja, nujnost prevrednotenja feminiziranih poklicev in izboljšanja delovnih pogojev v njih, odpravljanje ekonomske odvisnosti podeželskih žensk, preprečevanje večkratne diskriminacije Rominj, migrantk in drugih ranljivih skupin ter nasprotovanje starizmu. Posebej so poudarile tudi pomen mirnega reševanja mednarodnih konfliktov.
Njihove prioritete se v veliki meri ujemajo z desetimi zahtevami, ki jih je Ženski lobi Slovenije naslovil na politične stranke, čeprav te teme še niso dovolj jasno vključene v vse strankarske programe.
V tretjem delu srečanja je razprava tekla o tem, kako te spremembe tudi dejansko doseči. Udeleženke so se strinjale, da je treba okrepiti žensko solidarnost, sodelovanje pri sistemskih rešitvah preko strankarskih meja ter oblikovati širše žensko zavezništvo za mir. Civilna družba lahko pri tem pomembno podpira politiko miru in nenasilja. Podprle so tudi pobudo, da bi minimalne spolne kvote na kandidatnih listah nadgradili v paritetno zastopanost izvoljenih predstavnic in predstavnikov v organih odločanja, najprej v politiki in gospodarstvu.
Srečanje je sklenila predstavnica MIRE Darinka Kozinc s predlogom, da o razpravi in njenih ugotovitvah obvestimo širšo javnost.
Ob koncu je bilo napovedano, da bo Ženski lobi Slovenije 9. marca javnosti predstavil analizo volilnih programov političnih strank z vidika enakosti spolov ter analizo, koliko izvoljivih volilnih okrajev so trenutne parlamentarne stranke dejansko namenile svojim kandidatkam.
Dogodek so spremljali tudi predstavniki nekaterih medijev, med drugim RTV Slovenija, ki so o srečanju že pripravili krajše prispevke.
Tanja Tuma
Pozdrav bodočim poslankam v PENu 4.3.2026
Spoštovane,
Dobrodošle v pisateljski hiši, kjer se v našem združenju PEN sto let zavzemamo za svobodo govora, za mir, enakopravnost in demokracijo. Najprej vam moram iskreno čestitati za vaš pogum, da kandidirate na poslansko funkcijo, saj dobro veste, da boste tarče sovražnega govora, diskriminatornih pripomb, vzvišene obravnave vaših poslanskih tudi strankarskih kolegov, mnenj o vašem izgledu, oblekah, čevljih.
Ko boste nekaj naredile dobro, vas ne bodo pohvalili, ampak bo to samo po sebi umevno. In to veste in kljub temu ste pogumne ženske, kandidirate in za to vas občudujem.
Enakopravnost spolov je izjemno pomembna ne glede na to, v kateri politični stranki ste. Tudi med književnicami imamo za seboj stoletja zamolčanja in diskriminacije, ki se v učnih načrt za pouk slovenščine nadaljuje do današnjega dne. Med obveznimi vsebina razen maturitetnega eseja, ki se bo letos posvetil romanu Na klancu Tine Vrščaj, drugič izpod peresa pisateljice v več kot 30-letni zgodovini, praktično žensk ni med obveznimi vsebinami. In ker nas ni med obveznimi vsebinami, nas ni v kanonu, kar pomeni, da moramo vedno znova poudarjati ali vsakih sto let izdajati antologije in knjige ženskih literarnih in družbenih dosežkov.
Tudi v gibanju PEN-a smo več kot v sto letih imeli le eno mednarodno predsednico Jennifer Clement in le tri slovenske predsednice združenja. Zato je obstanek našega ženskega odbora Mira izjemnega pomena, saj podeljuje tudi nagrado samo književnicam. Tako rešujemo večno ignoranco kolegov, saj nagrajenke vsako leto na zemljevid postavijo ime, za katerega bi ob drugih literarnih nagradah zelo težko slišali. Kajti kultura molka je največji sovražnik žensk, saj dovoljuje zlorabe, ne zgolj telesne tudi družbene. In če ženske vedno težje stopamo na oder javnosti, na pranger, kjer nas z žaljivkami obdelujejo in poskušajo utišati, je namen dosežen. Med književnicami se jih je ogromno umaknilo v svoje dvore, stran od žarometov in sovraštva. In to je namen mačističnih družb. Utišanje. Z besedami naše edine predsednice Jennifer Clement: Nasilje na ženskami je oblika cenzure.
A tukaj ne bomo utihnile, ne v PEN-u.
Hvala, da ste prišli.
Mateja Malnar Štembal, predsednica Združenje ONA VE
Opozorila je, da moč v javnem prostoru še vedno nima ženskega obraza. Čeprav pogosto govorimo o napredku in številu žensk v politiki, podatki kažejo, da so ženske v medijih bistveno manj prisotne, predvsem kot nosilke avtoritete in odločanja.
Raziskave Združenja ONA VE kažejo, da ženske v slovenskih medijih predstavljajo le 28 odstotkov vseh oseb v novicah, moški pa 72 odstotkov. Še posebej nevidne so ženske po 50. letu, ki se pojavljajo pet- do šestkrat redkeje kot moški iste starosti, hkrati pa so pogosteje predstavljene v družinskih vlogah oziroma kot pričevalke vsakdanjega življenja.
Po njenih besedah zato ni dovolj ponavljati, kaj bi morale storiti ženske. Ključno je spremeniti način, kako mediji prepoznavajo in predstavljajo avtoriteto, saj demokracija ne more biti (po)polna, dokler obraz moči ostaja pretežno moški.
Tanja Fajon
Kot ženska v politiki verjamem, da enakost spolov ni samoumevna, temveč rezultat vztrajnega dela in poguma, da spreminjamo ustaljene vzorce. Ženske predstavljamo polovico družbe, zato moramo biti enakovredno vključene v vse procese odločanja – v politiki, gospodarstvu in javnem življenju.
Če bom izvoljena, si bom prizadevala za okolje, v katerem bomo imele ženske enake možnosti za izobraževanje, zaposlitev in napredovanje, hkrati pa tudi več podpore pri usklajevanju poklicnega in družinskega življenja. Posebno pozornost želim nameniti preprečevanju vseh oblik nasilja nad ženskami ter spodbujanju večje zastopanosti žensk na vodilnih položajih.
Pomemben del mojega delovanja je tudi podpora feministični zunanji politiki, ki poudarja človekove pravice, enakost spolov ter vključevanje žensk v procese odločanja na mednarodni ravni. Raziskave namreč kažejo, da so mirovni procesi trajnejši in uspešnejši, kadar v pogajanjih sodelujejo tudi ženske. Zato si želim, da bi imele ženske večjo vlogo pri oblikovanju rešitev, gradnji miru in preprečevanju konfliktov.
Verjamem v družbo, ki temelji na spoštovanju, solidarnosti in vključevanju. Moj cilj je, da skupaj ustvarjamo prostor, kjer bodo dekleta in ženske lahko razvijale svoje potenciale, sodelovale pri oblikovanju odločitev in prispevale k bolj pravični in uspešni družbi za vse.
Tereza Novak
Sem univerzitetna diplomirana filozofinja in v aktualnem mandatu sem bila poslanka Gibanja Svoboda v Državnem zboru.
Ko sem vstopila v politiko si nisem domišljala, da bo vse teklo gladko, kar pa me je najbolj negativno presenetilo, je bilo podpihovanje sovraštva in nesoglasij med Slovenkami in Slovenci s strani opozicijskih poslank in poslancev.
Mislim, da tudi zaradi tega, ker se ta mržnja ves čas goji in vzdržuje v vseh sferah družbe, napredujemo počasneje, kot bi lahko. Potrebujemo stabilno, v prihodnost usmerjeno politiko, ki razume, da vsi ne razmišljamo enako, smo pa vsi člani naše družbe in zato moramo kakovostno sobivati. Graditi moramo na vzajemnem spoštovanju, ne glede na vse razlike in ustvarjati politike, ki bodo sprejemljive za večino, za vse nas pa pot v svetlo prihodnost.
Zavzemala sem se in se bom tudi v naslednjem mandatu za ustvarjanje odprte družbe, z enakimi možnostmi za vse, ne glede na spol, starost, ali druge okoliščine. Želim živeti v državi, ki temelji na medsebojnem spoštovanju, ki ne dopušča diskriminacije, v družbi, ki ustvarja pogoje, da se mladi ljudje lahko zgodaj osamosvajajo, da imajo starejši in vsi, ki to potrebujejo dostopno dolgotrajno oskrbo, da imamo kakovostno javno zdravstvo, šolstvo in otroško varstvo.
Posebej se nameravam angažirati pri preganjanju sovražnega govora, nedopustnosti nagovarjanja prebivalk in prebivalcev z namenom razdvajanja, podpihovanja nestrpnosti do drugačnih, tujcev, depriviligiranih skupin. Gre za načrtno zastrupljanje družbe, česar pod pretvezo svobode govora nikakor ne smemo dopuščati.
In kar je temelj vsega, vedno bom zagovarjala mir.
Ženski lobi Slovenije
zenskilobi@gmail.com