Spletna stran na Facebook-u Pravice za kmetice! , ki je zaživela v letošnjem maju, je namenjena informiranju in ozaveščanju o položaju kmečkih žensk, podpori ekonomski neodvisnosti in poznavanju socialnih pravic ter predstavitvam društev kmečkih žensk.
V nadaljevanju s spletne strani Pravice za kmetice ! povzemamo nekaj objavljenih informacij:
Kmečke ženske bistveno prispevajo k delovanju kmetij, razvoju podeželja in ohranjanju kulturne dediščine.
Kljub temu njihovo delo pogosto ostaja nevidno in neplačano. Mnoge se soočajo z ekonomsko ranljivostjo in socialno izoliranostjo, kar poglablja njihov neenak položaj v družbi.
𝐍𝐄𝐕𝐈𝐃𝐍𝐎 𝐈𝐍 𝐍𝐄𝐏𝐋𝐀Č𝐀𝐍𝐎 𝐃𝐄𝐋𝐎
Kmečke ženske “veliko delajo”, a “redko gospodarijo” ugotavljajo v zborniku Enakost spolov - (še) nedokončana zgodba (2016). Večina prevzemnikov in gospodarjev kmetij je še vedno moških.
Četudi kmečke ženske s svojim delom bistveno prispevajo h kmetijski produkciji in reprodukciji članov kmečkega gospodarstva, zaradi česar so delovno izredno obremenjene, njihovo delo pogosto ostaja nevidno in neplačano.
Mnoge zaradi razmer na kapitalističnem trgu, ki onemogočajo, da bi bilo kmetijstvo edini vir prihodka na kmetijah, odhajajo v službe, kar jim zagotavlja ekonomsko neodvisnost in izhod iz zaprtega kroga družine, vendar zaradi tega pristanejo v “trojni izmeni”.
Poleg produktivnega dela v službi, za katerega sicer prejmejo plačilo, jih doma čakajo še kmetijska opravila in reproduktivno delo (gospodinjsko delo in skrbstveno delo za otroke, starejše), za katera niso plačana.
𝐄𝐊𝐎𝐍𝐎𝐌𝐒𝐊𝐀 𝐑𝐀𝐍𝐋𝐉𝐈𝐕𝐎𝐒𝐓
Nelastništvo kmetij in pomanjkanje lastnih prihodkov kmečke ženske potiskajo v ekonomsko odvisnost od svojih partnerjev. Hkrati so k ekonomski odvisnosti podvržene, ker slabo poznajo svoje socialne pravice.
»Ogromno žensk, ki živijo in delajo v kmečkem okolju, opravlja večizmensko delo, nekatere še vedno nimajo urejenega zdravstvenega zavarovanja. Nekatere nimajo socialnega zavarovanja, ali pa je zaradi nizkega vplačevanja obseg storitev zelo okrnjen. Tiste, ki so zavarovane, pa slabo poznajo svoje pravice,” pravi Irena Ule, predsednica Zveze kmetic Slovenije (MMC RTV SLO, 2023).
𝐒𝐎𝐂𝐈𝐀𝐋𝐍𝐀 𝐈𝐙𝐎𝐋𝐈𝐑𝐀𝐍𝐎𝐒𝐓
Kmečke ženske se zaradi narave dela, geografskih značilnosti podeželja in manka lastnega prevoza soočajo tudi s socialno izoliranostjo.
Združevanje žensk poteka večinoma v aktivih kmečkih žensk, ki so, kot ugotavlja Barbič (2005: 229), pogosto tudi edina oblika druženja in izobraževanja, ki ga odobravajo moški – ti pogosto mislijo, da ženske za izhod iz doma potrebujejo njihovo dovoljenje.
Ko govorimo o pravicah kmetic, mislimo predvsem na formalne pravice, ki jih, vsaj v teoriji, zagotavlja zakonodaja.
Ob njih pa prepoznavamo cel spekter področij neenakosti kmečkih žensk, ki jih obstoječa zakonodaja ne naslavlja. Gre za področja neenakosti, ki jih ni mogoče odpraviti zgolj s spremembami zakonodaje, temveč zahtevajo širše družbene spremembe v smeri odpravljanja patriarhalnih vzorcev in struktur, ki še vedno oblikujejo položaj kmečkih žensk tako na zasebni kot na družbeni ravni.
𝐅𝐎𝐑𝐌𝐀𝐋𝐍𝐄 𝐏𝐑𝐀𝐕𝐈𝐂𝐄 𝐊𝐌𝐄𝐓𝐈𝐂
Kmeticam, ki so kmečko zavarovane, pravno-formalno pripadajo podobne pravice kot kmetom, ki so kmečko zavarovani.
Gre za pravice, ki izhajajo iz:
- Pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
- Zdravstvenega zavarovanja.
- Zavarovanja za starševsko varstvo.
- Zavarovanja za dolgotrajno oskrbo.
Izjema je zavarovanje za primer brezposlenosti, ki za kmečke zavarovance ni predvideno.
𝐍𝐞𝐞𝐧𝐚𝐤𝐨𝐬𝐭 𝐧𝐚𝐬𝐭𝐨𝐩𝐢 𝐯 𝐩𝐫𝐚𝐤𝐬𝐢, 𝐤𝐨 𝐬𝐞 𝐳𝐚𝐫𝐚𝐝𝐢 𝐦𝐚𝐧𝐣𝐤𝐚 𝐩𝐫𝐢𝐡𝐨𝐝𝐤𝐨𝐯 𝐧𝐚 𝐤𝐦𝐞𝐭𝐢𝐣𝐚𝐡 𝐯 𝐬𝐢𝐬𝐭𝐞𝐦 𝐬𝐨𝐜𝐢𝐚𝐥𝐧𝐞𝐠𝐚 𝐳𝐚𝐯𝐚𝐫𝐨𝐯𝐚𝐧𝐣𝐚 𝐯𝐤𝐥𝐣𝐮č𝐢 𝐬𝐚𝐦𝐨 𝐤𝐦𝐞𝐭, 𝐧𝐞 𝐩𝐚 𝐭𝐮𝐝𝐢 𝐤𝐦𝐞𝐭𝐢𝐜𝐚. Ž𝐞𝐧𝐬𝐤𝐞 𝐬𝐨 𝐧𝐚 𝐤𝐦𝐞𝐭𝐢𝐣𝐚𝐡 𝐫𝐞𝐝𝐤𝐞𝐣𝐞 𝐬𝐨𝐜𝐢𝐚𝐥𝐧𝐨 𝐳𝐚𝐯𝐚𝐫𝐨𝐯𝐚𝐧𝐞 𝐧𝐚𝐩𝐫𝐚𝐦 𝐦𝐨š𝐤𝐢𝐦.
Leta 2019 je bilo med vsemi obvezno in prostovoljno zavarovanimi osebami, ki delajo na kmetiji, le 27 % žensk (Slovenc Grasselli in Černič Istenič, 2025).
𝐍𝐞𝐞𝐧𝐚𝐤𝐨𝐬𝐭 𝐧𝐚𝐬𝐭𝐨𝐩𝐢 𝐭𝐮𝐝𝐢 𝐯 𝐩𝐫𝐢𝐦𝐞𝐫𝐢𝐡, 𝐤𝐨 𝐬𝐨 𝐤𝐦𝐞𝐭𝐢𝐜𝐞 𝐬𝐨𝐜𝐢𝐚𝐥𝐧𝐨 𝐳𝐚𝐯𝐚𝐫𝐨𝐯𝐚𝐧𝐞 𝐢𝐧 𝐣𝐢𝐦 𝐳𝐠𝐨𝐫𝐚𝐣 𝐧𝐚š𝐭𝐞𝐭𝐞 𝐩𝐫𝐚𝐯𝐢𝐜𝐞 𝐟𝐨𝐫𝐦𝐚𝐥𝐧𝐨 𝐩𝐫𝐢𝐩𝐚𝐝𝐚𝐣𝐨, 𝐚𝐦𝐩𝐚𝐤 𝐣𝐢𝐡 𝐩𝐫𝐚𝐤𝐬𝐢 𝐭𝐞ž𝐤𝐨 𝐮𝐯𝐞𝐥𝐣𝐚𝐯𝐥𝐣𝐚𝐣𝐨.
Primer tega sta materinski in starševski dopust. Za razliko od zaposlenih v drugih dejavnostih, kjer delo med odsotnostjo delavke praviloma prevzamejo sodelavci ali nadomestna zaposlitev, na družinskih kmetijah, ki v Sloveniji prevladujejo, takšne možnosti pogosto ni. Dela, ki ga opravljajo kmetice, praviloma ne prevzame druga oseba, temveč ga kmetice pogosto usklajujejo oziroma prepletajo s skrbjo za novorojenca.
𝐎𝐒𝐓𝐀𝐋𝐀 𝐏𝐎𝐃𝐑𝐎Č𝐉𝐀 𝐍𝐄𝐄𝐍𝐀𝐊𝐎𝐒𝐓𝐈 𝐈𝐍 𝐏𝐎𝐓𝐑𝐄𝐁𝐍𝐄 𝐒𝐏𝐑𝐄𝐌𝐄𝐌𝐁𝐄
𝐏𝐑𝐄𝐏𝐎𝐙𝐍𝐀𝐕𝐀𝐍𝐉𝐄 𝐈𝐍 𝐏𝐑𝐀𝐕𝐈Č𝐍𝐎 𝐕𝐑𝐄𝐃𝐍𝐎𝐓𝐄𝐍𝐉𝐄 𝐃𝐄𝐋𝐀
Kmetice moramo prepoznati kot delavke, tudi kadar njihovega dela ne ureja klasično delovno razmerje. Na kmetijah niso zgolj pomočnice, temveč enakovredno prispevajo k delovanju in razvoju kmetij. Kljub temu njihovo delo še vedno pogosto ostaja nevidno in, še pomembneje, neplačano, kar prispeva k njihovi ekonomski odvisnosti in slabši socialni varnosti.
𝐃𝐎𝐒𝐓𝐎𝐉𝐍𝐎 𝐃𝐄𝐋𝐎 𝐙𝐀 𝐊𝐌𝐄𝐓𝐈𝐂𝐄
Posebna narava dela na kmetiji ne sme pomeniti, da so kmetice prikrajšane za dostojne pogoje dela, ki vključujejo tudi možnost počitka, prostega časa, okrevanja in usklajevanja dela z zasebnim življenjem.
Ker delo na kmetiji pogosto poteka vsak dan v tednu in brez jasno določenega delovnega časa, sta počitek in prosti čas za številne kmetice težko dosegljiva. Na družinskih kmetijah delo praviloma opravljajo družinski člani, zato so dopust, bolniška odsotnost ter materinski in starševski dopust težje izvedljivi, saj dela ni mogoče preprosto prenesti na drugo osebo.
𝐄𝐍𝐀𝐊𝐄 𝐌𝐎Ž𝐍𝐎𝐒𝐓𝐈 𝐏𝐑𝐈 𝐏𝐑𝐄𝐕𝐙𝐄𝐌𝐔 𝐊𝐌𝐄𝐓𝐈𝐉 𝐓𝐄𝐑 𝐏𝐑𝐈𝐃𝐎𝐁𝐈𝐕𝐀𝐍𝐉𝐔 (𝐒𝐎)𝐋𝐀𝐒𝐓𝐍𝐈Š𝐓𝐕𝐀
Večina prevzemnikov in gospodarjev kmetij v Sloveniji je še vedno moških. Popis kmetijskih gospodarstev 2020 je pokazal, da je med gospodarji-upravitelji družinskih kmetij nekaj manj kot četrtina žensk (23 %) (SURS, 2022).
Tradicionalno so kmetije prevzemali sinovi, medtem ko so njihove partnerke kljub enakovrednemu prispevku k delu na kmetiji ostale brez lastništva in formalne moči odločanja. Čeprav se ti patriarhalni vzorci postopoma rahljajo, neenakosti pri dostopu do prevzema kmetij in lastništva še vedno vztrajajo.
𝐄𝐍𝐀𝐊𝐎𝐕𝐑𝐄𝐃𝐄𝐍 𝐆𝐋𝐀𝐒 𝐏𝐑𝐈 𝐎𝐃𝐋𝐎Č𝐀𝐍𝐉𝐔 𝐍𝐀 𝐊𝐌𝐄𝐓𝐈𝐉𝐈 𝐈𝐍 𝐕 𝐃𝐑𝐔Ž𝐁𝐈
Kmečke ženske so pogosto spregledane in preslišane - tako na kmetijah kot v širši družbi. Ker bistveno pripomorejo k delovanju kmetij, razvoju podeželja in ohranjanju kulturne dediščine, jim mora pripadati enakovreden glas pri odločanju - tako pri upravljanju kmetij kot oblikovanju prihodnosti kmetijstva in podeželja.
Glede na številna še vedno nenaslovljena področja neenakosti je močnejše in bolj sistematično vključevanje kmetic v procese soodločanja nujno potreben korak za izboljšanje njihovega položaja.
𝐀𝐊𝐓𝐈𝐕𝐍𝐎 𝐏𝐎𝐕𝐄𝐙𝐎𝐕𝐀𝐍𝐉𝐄 𝐈𝐍 𝐎𝐑𝐆𝐀𝐍𝐈𝐙𝐈𝐑𝐀𝐍𝐉𝐄 𝐊𝐌𝐄Č𝐊𝐈𝐇 Ž𝐄𝐍𝐒𝐊
Kmečke ženske so pogosto socialno izolirane, zato je povezovanje zunaj družinskega kroga izjemno pomembno. Društva kmečkih žensk že desetletja predstavljajo pomemben prostor druženja, medsebojne podpore, izmenjave znanja in krepitve položaja kmetic. Prav zato je zaskrbljujoče, da njihovo članstvo v zadnjih letih upada in se stara.
Društva kmečkih žensk imajo veliko potenciala za povezovanje, grajenje medsebojne solidarnosti in kolektivno organiziranje za izboljšanje položaja kmetic. Za njihov obstoj in nadaljnji razvoj pa bo ključno vključevanje tudi mlajših generacij.
Viri in literatura:
- Slovenc Grasselli, Mateja, Černič Istenič, Majda. 2025. Varnost in zdravje pri delu na slovenskih kmetijah: Problemi, potrebe in dobre prakse. Ljubljana: ZRC SAZU.
- Starc, Polona. 2025. Socialna varnost na kmetiji. Dostopno prek: https://www.kgzs.si/.../ekon.../Svetovalni_list__SOC_VAR.pdf
- SURS. 2022. Nekaj več kot tri četrtine gospodarjev-upraviteljev družinskih kmetij je moških. Dostopno prek: https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/10466
Ženski lobi Slovenije
zenskilobi@gmail.com