Podatki kažejo, da tudi v Evropi narašča komercialno nadomestno materinstvo. O njegovi legalizaciji razmišljajo v Nemčiji, na Nizozemskem in v Belgiji, legalizirano pa je že na Irskem, v Združenem kraljestvu in v Grčiji.
V dokumentih OZN je nadomestno materinstvo prepoznano kot oblika izkoriščanja in na spolu temelječega nasilja.
https://media.un.org/unifeed/en/asset/d346/d3467442
Evropska unija ima v okviru direktive proti trgovini z ljudmi nov člen, ki izkoriščanje nadomestnega materinstva opredeljuje kot kaznivo dejanje.
Žrtve so siromašne ženske iz držav globalnega juga, žrtve trgovine z ljudmi, prisilne prostitutke in ekonomske migrantke, predvsem služkinje v domovih bogatašev. Povpraševalci po tovrstnih storitvah pa so praviloma premožni neplodni pari. Kadar gre kaj narobe, posledice nosijo nadomestne matere in njihovi otroci. Veliko otrok, ki v Ukrajini, eni od držav z legaliziranim nadomestnim materinstvom, pristanejo v sirotišnicah, predstavljajo otroci nadomestnih mater, ki so se jim naročniki odpovedali.
Feministična hrvaška organizacija Centre for Women Victims of War – ROSA in Mednarodna koalicija za odpravo nadomestnega materinstva (The International Coalition for the Abolition of Surrogate Motherhood – ICASM) sta danes organizirali srečanje prek Zooma na temo: Kaj se dogaja z nadomestnim materinstvom v naši regiji? Na srečanju je sodelovalo 17 aktivistk iz Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine, Slovenije (Ključ in DNK) ter Grčije.
V izmenjavi informacij smo izvedele, da je v Sloveniji, na Hrvaškem in v Srbiji vsaka oblika nadomestnega materinstva prepovedana, medtem ko v Bosni in Hercegovini tega področja zakonodaja posebej ne ureja. Obstajajo pa posamezni podatki, da pari iz naših držav hodijo v Ukrajino po otroke nadomestnih mater. Koliko je takšnih primerov, ni znano.
Grčija je razvila enega najbolj agresivnih in izkoriščevalskih modelov komercialnega nadomestnega materinstva, ki ga je vzpostavilo privatizirano zdravstvo. Klinika, v kateri so odvzemali jajčeca in nadzirali nosečnice – nadomestne matere, ki so živele v razmerah, primerljivih z zaporniškimi –, je bila po izbruhu škandala pred dvema letoma sicer zaprta, vendar se kazenski postopek še vedno ni začel. Zakonodajo pa so »zaostrili« tako, da so prepovedali nadomestno materinstvo ženskam, ki v Grčiji nimajo stalnega prebivališča.
Na Hrvaškem je bilo nekaj poskusov legalizacije neplačljivega oziroma altruističnega nadomestnega materinstva, v Srbiji celo plačljivega, vendar so jih feministične skupine doslej uspešno preprečile. V Bosni in Hercegovini to vprašanje sploh ni predmet javnih razprav. Hrvaške organizacije imajo o tej temi oblikovano javno stališče, v Sloveniji in Srbiji pa ga za zdaj še nimajo.
Evropski ženski lobi ima do tega vprašanja jasno stališče, vendar Mednarodni koaliciji za odpravo nadomestnega materinstva manjka še nekaj nacionalnih članic, da bi lahko postala članica Evropskega ženskega lobija, podobno kot je to na primer organizacija evropskih migrantk.
Srečanje smo sklenile z dogovorom, da v Sloveniji pripravimo pisno stališče feministk, ki se borijo proti nasilju nad ženskami, o vprašanju nadomestnega materinstva; da vzpostavimo elektronsko listo za regijsko sodelovanje na tem področju; ter da odgovornim v Grčiji in pristojni komisarki Evropske komisije pošljemo zahtevo za pospešitev sodnega postopka zoper vse, ki so v razvpitih grških klinikah tako kruto izkoriščali nadomestne matere.
Poročilo pripravila Sonja Lokar, predsednica ŽLA
Datum: 9. 6. 2026.

