Inštitut 8. marec
Sporočilo za javnost
Ljubljana, 4. februar 2026
Več kot 170 organizacij civilne družbe je v pismu pozvalo Evropsko komisijo h konkretnemu odzivu na pobudo My Voice, My Choice.
Civilno družbene organizacije iz Slovenije so danes na tiskovni konferenci v Ljubljani predstavile skupno odprto pismo, ki so ga danes, skupaj s kolegicami iz tujine, poslale Evropski komisiji, natančneje Roxani Mînzatu, izvršni podpredsednici Komisije, Olivérju Várhelyiju, komisarju za zdravje, Hadji Lahbib, komisarki za enakost, in predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen.
Pismo, ki je nastalo na pobudo mednarodne organizacije Center for Reproductive Rights je podpisalo več kot 170 organizacij civilne družbe iz vse Evrope, ki Komisijo pozivajo k pripravi jasnega in konkretnega zakonodajnega predloga, ki bo vzpostavil finančno podporo EU za dostop do varnega in zakonitega splava znotraj Evropske unije, z namensko proračunsko postavko v okviru naslednjega večletnega finančnega okvira.
Pismo si lahko v celoti preberete tukaj: https://reproductiverights.org/.../civil-society-open.../
Dr. Milica Antić Gaber, sociologinja, je uvodoma poudarila, da se danes “skoraj polovica vseh prekinitev nosečnosti na svetu izvaja na nevaren način. To ni posledica ravnanj žensk, ampak neposredna posledica političnih odločitev, prepovedi, administrativnih ovir, stigme in sistematične tišine. Prepovedi ne zmanjšujejo števila prekinitev nosečnosti, zmanjšujejo pa njihovo varnost in povečujejo neenakosti. Dostop do varne prekinitve nosečnosti je vprašanje človekovih pravic, vprašanje javnega zdravja in vprašanje socialne enakosti in enakosti spolov.” Antić Gaber je prepričana, da je solidarnost med ženskami nujnost, dostop do varnega splava v Evropi za vse pa nekaj, kar mora biti zagotovljeno.
“Lahko si samo predstavljamo, kam nas bi pripeljal proces, ki se je začel v devetdesetih letih z oživljanjem patriarhata, vzponom konservatizma in rastjo politične moči rimokatoliške cerkve, če ne bi takrat ohranili ustavnega jamstva reproduktivnih pravic,” je poudarila sociologinja dr. Metka Mencin. “Lahko bi se nam zgodilo to, kar se je zgodilo na Hrvaškem, mogoče celo to, kar se dogaja na Poljskem. Pomen 55. člena pa presega meje Slovenije. Na nek način svetu še vedno sporočamo, kako pomemben civilizacijski dosežek je dostopnost varnega splava in kako visoko pravno jamstvo je mogoče doseči.” Uspeh pobude My Voice, My Choide bo vodil do oblikovanja edinstvene solidarnostne prakse v državah Evropske unije, kjer je varen dostop državljankam onemogočen, je prepričana: “Mi, ki to možnost imamo, jo bomo delili s tistimi, ki je nimajo, zato je My Voice, My Choice drugo ime za solidarnost.”
Dr. Barbara Rajgelj, pravnica, Zavod Open, je ob omembi pravice do svobodnega odločanja o rojstvih otrok, 55. členu ustave Republike Slovenije, poudarila, da se ne smemo pretvarjati, da smo na varni strani. “Če pobude My Voice, My Choice ne bi bilo,” pravi “bi najbrž o interpretacijah 55. člena že razpravljali na ustavnem sodišču.” Nasprotniki ustavne pravice do svobodnega odločanja o rojstvih otrok poskušajo pravico napadati z vsemi pravnimi in drugimi sredstvi. Predvsem gre za manjšinske glasove, ki so dobro financirani, pomembno pa je izpostaviti, da v Sloveniji velika večina prebivalstva to pravico podpira.
Kampanja My Voice, My Choice je za Sonjo Lokar, predsednico Ženskega lobija, dokaz, da dobro organizirano aktivno državljanstvo, ki ga navdihuje ženska solidarnost in sposobnost sodelovanja preko mnogih siceršnjih delitev lahko premika celo nekaj tako togega kot je uradni mandat EU in nekaj tako zapletenega, kot je način odločanja v EU. “Ženska, ki ji prepovedo odločati o lastnem telesu, ni svobodna. Dokler ni svoboden zadnji človek na tem planetu, ni svoboden nihče! Dokler vsaka ženska na tem planetu ne more dejansko svobodno odločati o rojevanju, ta, tudi pri nas težko izbojevana svoboščina, ni varna nikjer,” je poudarila. Prepričana je, da če vsakdo od nas stori, kar more, ni tiste EK, ki bi si nas drznila zavrniti.
“Dostop do varnega in zakonitega splava mora biti obravnavan kot temeljna človekova pravica, omejevanje brezplačne in varne prostovoljne prekinitve nosečnosti ter nadlegovanje žensk (zlasti v bližini klinik) pa se mora obravnavati kot posebna oblika nasilja nad ženskami,” je izpostavila Katarina Bervar Sternad, direktorica Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja, in strnila: “V skladu z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah je dostop do varnega in zakonitega splava del obveznosti Unije, da brani dostojanstvo, integriteto in enakost žensk. Zato mora Evropska komisija sedaj izpolniti svoj del naloge, ter ženskam v EU zagotoviti svobodnejše, varnejše in boljše življenje, ne glede na to, kje v Uniji živijo, in ne glede na njihove razmere. Zakonodajne spremembe mora spremljati trajna finančna podpora, da bo pravico do oskrbe v zvezi s splavom dejansko mogoče uresničiti.”
Da je ohranitev pravice do varne in dostopne umetne prekinitve nosečnosti izjemno pomembna, ne kot abstraktna pravica, temveč kot konkretna zaščita dostojanstva, zdravja, emancipacije, pa tudi življenja žensk, je bila jasna tudi dr. Jasna Podreka, sociologinja, ki se je tiskovne konference udeležila tudi v imenu Društva SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja, s katerim sodeluje: “Ključno je, da se organizacije, strokovnjaki, civilna družba in odločevalci povežemo v jasnem in skupnem stališču. Pravica do umetne prekinitve nosečnosti mora biti zagotovljena vsem ženskam enako in brez izjem, ne le v Evropi, temveč globalno. Naša odgovornost je, da to pravico branimo kot temeljno in nedotakljivo ter da ne dopustimo, da ostaja predmet političnih in ideoloških obračunavanj.”
Skupno pismo civilne družbe predstavlja jasno in organizirano zahtevo po evropski solidarnosti ter po zaščiti dostopa do varnega in zakonitega splava kot temeljne zdravstvene storitve.
Nika Kovač, direktorica Inštituta 8. marec in koordinatorica kampanje My Voice, My Choice je za konec poudarila, da je pobuda, ki je nastala v Sloveniji, v Evropo prenesla slovenske vrednote, kar ustavna pravica o svobodnem odločanju o rojstvih otrok gotovo je. “Te pravice pa ne bi bilo, če ne bi bilo vseh žensk, na ramenih katerih stojimo, in danes so nekatere od njih tudi z nami. Naše gibanje je zgled solidarnosti in nastalo je tudi zaradi feministk z različnih političnih polov, ki so se ob osamosvojitvi zavedale, da varne prekinitve nosečnosti ne smemo prepustiti ideologiji, temveč jo moramo zaščititi z ustavo. V nedeljo se z ekipo selimo v Strasbourg in Bruselj. Evropska komisija bo svojo odločitev sprejela 25. februarja, mi pa upamo, da bomo domov prinesli lepe novice.”
170 organizacij podpisnic od Evropske komisije pričakuje, da bo ob obravnavi pobude My Voice, My Choice upoštevala jasno izraženo voljo civilne družbe in predlagala rešitev, ki bo ženskam po vsej Evropi zagotovila dejanski in enak dostop do varnega splava.
Naslovna fotografija: Foto: Črt Piksi
Izjava Sonje Lokar, predsednice ŽLS na tisovki Inštituta 8.marec : Sporočilo EK
Pritličje, Ljubljana, 4.2.2026, ob 12.30
Ženska, ki ji prepovedo odločati o lastnem telesu, ni svobodna.
Dokler ni svoboden zadnji človek na tem planetu, ni svoboden nihče!
Dokler vsaka ženska na tem planetu ne more dejansko svobodno odločati o rojevanju, ta, tudi pri nas težko izbojevana svoboščina, ni varna nikjer.
Evropska kampanja Moj glas, moja izbira, ki jo je tako mojstrsko doslej vodil in usklajeval Inštitut 8.marec za varen in dostopen splav vsem ženskam v EU, je najprej prvovrstna zaščita 55. Člena Ustave in zakonodaje, ki ga udejanja, pri nas doma.
A je tudi mnogo več kot to: je dokaz, da dobro organizirano aktivno državljanstvo, ki ga navdihuje ženska solidarnost in sposobnost sodelovanja preko mnogih siceršnjih delitev - med civilno družbo in politiko, pozicijo in opozicijo, med moškimi in ženskami, med generacijami, lahko premika celo nekaj tako togega kot je uradni mandat EU in nekaj tako zapletenega, kot je način odločanja v EU.
Na začetku te pobude so bile VELIKODUŠNOST, KORAJŽA IN MODROST njenih snovalk.. Velikodušnost je bila v pripravljenosti, trdo delati za to, da se politika svobode rojstev, ki se je izkazala za dobro prakso pri nas, uveljavi po vsej Evropi. Korajža in modrost pa sta bili v taktiki, ki se je namesto za umikanje in pritoževanje nad napadi verskih fanatikov, avtokratov in Cankarjevih borcev za “narodov blagor”, odločila, da bo svobodo rojevanja branila tako, da jo bo delila, širila in poglabljala.
Na začetku te pobude je bilo STROKOVNO ZNANJE FEMINISTK, ki so vedele, kakšno rešitev je mogoče zahtevati, da te birokratski stroj EU avtomatično ne zavrne.
Vmes so bili TISOČI UR organiziranja, povezovanja, sodelovanja organizacijskega jedra te kampanje in neštetih prostovoljk in prostovoljcev.
Vmes JE BILO PRAVO, PROFESIONALNO LOBIRANJE V PRISTOJNIH ORGANIH EU, ne za privilegije in profit, kakor sicer največkrat poteka lobiranje v EU, ampak za temeljno pravico žensk.
Zdaj smo prišli do velikega finala, do trenutka, ko se bo pokazalo, ali je politični pritisk, ki se je rodil iz tega delovanja, dovolj močan, da bo EK udejanjila, kar je skupnost, ki se je rodila skozi ta proces, predlagala kot možno rešitev.
Gibanje Moj glas, moja odločitev zdaj potrebuje vso podporo, ki jo lahko dobi od vseh javnosti, ki si želimo, da bi ženske vsaj v EU končno postale gospodarice svojega telesa in s tem svojega življenja.
Kar se tiče ŽLS, lahko rečem, da bomo storile vse, kar je v naši moči, da bi spodbudile vse nacionalne organizacije Evropskega ženskega lobija, da javno pritisnejo na svoje komisarke in komisarje, da EK podpre to pobudo in tako ustavi trpljenje in umiranje predvsem revnih žensk, zaradi nestrokovno opravljenega, mazaškega splava.
Prepričana sem, da če vsakdo od nas stori, kar more, ni tiste EK, ki bi si nas drznila zavrniti.
Za ŽLS, Sonja Lokar, predsednica
Na naslovni fotografiji tega članka so borke za pravico do svobodnega odločanja o rojstvih otrok (v Sloveniji 55. člen Ustave RS) in so sodelovale na tiskovni konferenci Inštituta 8. marec: Milica Antić Gaber, Metka Mencin, Jasna Podreka, Barbara Rajgelj, Sonja Lokar, Katarina Bervar Sternad in Nika Kovač.
Ženski lobi Slovenije
zenskilobi@gmail.com