Najnovejša ameriška raziskava o vodstvenih vlogah žensk, demokraciji in volilni reformi

Najnovejša raziskava The Future of Representation: Americans’ Views on Women’s Leadership, Democracy, and Election Reform, ki sta jo junija 2026 izvedla Murmuration in RepresentWomen, je zanimiva tudi zunaj ameriškega konteksta. Raziskava 5.038 odraslih Američanov sicer ne more biti neposredno prenesena na Slovenijo, vendar odpira pomembna vprašanja o tem, kaj volivci pričakujejo od sodobne demokracije.

Kaj so ugotovili? Američani so nezadovoljni s politiko, a demokracije še niso opustili. Volivci si namreč želijo večjo zastopanost, večjo izbiro in manjši vpliv strank. Volivci se tudi zavedajo, da bi krepitev politične moči žensk koristila demokraciji. 

Te ugotovitve potrjujejo tisto, kar raziskave kažejo že več kot desetletje: kadar so ženske v javnih funkcijah premalo zastopane, javnost ne vidi pomanjkanja usposobljenih kandidatk. Vidijo sistem, ki ni bil zasnovan za sedanje potrebe. Ta razlika je pomembna. Razpravo preusmerja s tega, kdo kandidira, na to, kako so strukturirane volitve, in kot pot naprej kaže na zasnovo, ne le na pridobivanje kandidatov.

Ko govorimo o politični zastopanosti žensk, se razprava pogosto skrči na vprašanje, koliko žensk sedi v parlamentu, občinskem svetu ali na županskem mestu. Toda vprašanje je širše. Zastopanost je eden od pokazateljev, kako demokracija deluje: kdo ima možnost sodelovati pri odločanju, čigave izkušnje pridejo v politično razpravo in ali institucije odražajo ljudi, o katerih odločajo.

Nezadovoljstvo s politiko še ne pomeni nezaupanja v demokracijo

Eden najzanimivejših rezultatov raziskave je razlika med nezadovoljstvom s političnim sistemom in odnosom do demokracije.

Kar 68 odstotkov vprašanih je nezadovoljnih s sedanjim političnim sistemom, 43 odstotkov pa je zelo nezadovoljnih. Toda hkrati večina – 53 odstotkov – še vedno meni, da volitve državljanom omogočajo pomemben vpliv na upravljanje države. Še več, 64 odstotkov jih meni, da je mogoče pravila, ki določajo, kdo kandidira in kdo zmaga, spremeniti tako, da bodo volitve pravičnejše.

To je pomembno sporočilo tudi za evropske demokracije. Nezadovoljstvo državljanov ni nujno znak, da so ljudje demokracijo zavrnili. Lahko je nasprotno znak, da od nje pričakujejo več.

Ljudje lahko verjamejo v demokracijo in so hkrati kritični do načina, kako politične institucije delujejo.

Volivci želijo več izbire in manj strankarskega diktata

Še bolj zanimivi so odgovori o tem, kakšno politiko si ljudje želijo.

Kar 78 odstotkov vprašanih daje prednost volilnemu sistemu, ki volivcem omogoča večjo izbiro kandidatov, pred sistemom, ki političnim strankam daje večji nadzor nad tem, kdo se pojavi na volilnem lističu.

73 odstotkov vprašanih pa pravi, da imajo raje politike, ki svoje odločitve prilagajajo vprašanju in okoliščinam, kot politike, ki zanesljivo sledijo strankarski liniji. Pri izbiri kandidata so za 66 odstotkov pomembnejši njegovi pogledi in izkušnje, za 27 odstotkov pa politična stranka, ki jo kandidat predstavlja.

To je še posebej zanimivo na lokalni ravni.

Lokalne volitve so namreč po svoji naravi bližje kandidatu kot stranki. Volivci poznajo župana, občinskega svetnika ali kandidatko za občinski svet tudi osebno. Poznajo njihov odnos do kraja, njihove aktivnosti in pogosto tudi njihove konkretne rezultate.

Zato je vprašanje, ali lokalna politika omogoča dovolj prostora za osebno odgovornost, neodvisnost in nove kandidate, pomembno tudi pri nas.

In kje so pri tem ženske?

Raziskava kaže, da Američani večinoma ne menijo, da je problem v pomanjkanju sposobnih žensk.

Na vprašanje, zakaj v politiki ni več žensk, je 32 odstotkov vprašanih kot glavni razlog navedlo ovire znotraj politike in političnih institucij. Le 15 odstotkov jih je menilo, da je razlog pomanjkanje usposobljenih kandidatk. 18 odstotkov jih je kot razlog navedlo, da se ženske manj pogosto odločajo za kandidaturo.

To je pomembna razlika.

Če je problem predvsem v tem, da žensk ni dovolj na voljo, je rešitev iskanje kandidatk. Če pa so pomemben del problema institucionalne in politične ovire, je treba pogledati tudi način delovanja politike.

Kako se oblikujejo kandidatne liste? Kdo odloča o mestih, ki imajo realne možnosti za izvolitev? Kdo ima dostop do političnih mrež? Kdo ima čas za politično delo? Kdo se zaradi načina političnega delovanja odloči, da kandidature sploh ne bo sprejel?

To so vprašanja, ki jih je treba zastaviti tudi v Sloveniji.

Večina volivcev je pripravljena voliti ženske

Raziskava hkrati zavrača pogosto ponavljano razlago, da žensk preprosto ni dovolj v politiki zato, ker jih volivci ne želijo voliti.

Večina vprašanih meni, da so volivci pripravljeni izvoliti ženske na številne politične položaje. 55 odstotkov jih meni, da je njihova lokalna skupnost pripravljena izvoliti ženske v državne zakonodajne funkcije, 51 odstotkov pa jih meni, da so volivci pripravljeni izvoliti žensko za županjo oziroma vodjo lokalne izvršne oblasti.

Še bolj poveden je odgovor na vprašanje, koga bi izbrali, če bi bili moški in ženska sicer enako usposobljena kandidata: 20 odstotkov bi raje volilo žensko, 15 odstotkov moškega, 61 odstotkov pa pravi, da jim spol ne bi pomenil razlike.

To pomeni, da sama razlaga »volivci žensk ne želijo« ni dovolj.

Zakaj več žensk?

Raziskava je zanimiva tudi zato, ker podpora večjemu številu žensk v politiki ni predstavljena samo kot vprašanje simbolne enakosti.

46 odstotkov vprašanih meni, da je pomembno povečati število žensk na izvoljenih funkcijah. Ko so jih vprašali, kaj bi večje število žensk v politiki spremenilo, jih je 39 odstotkov odgovorilo, da bi bile drugačne oziroma dodatne teme deležne več pozornosti, 36 odstotkov jih meni, da bi se več ljudi počutilo zastopanih, 33 odstotkov pa, da bi oblast bolje odražala prebivalstvo.

Skoraj polovica – 48 odstotkov – jih meni, da bi bila vlada, v kateri bi ženske zasedale približno polovico izvoljenih funkcij, bolj zaupanja vredna in učinkovita.

To je bistvo razprave o politični zastopanosti.

Ne gre samo za to, da so ženske prisotne. Gre za vprašanje, ali se s tem spremeni tudi razpon izkušenj, problemov in pogledov, ki jih politika obravnava.

Lokalna politika je zato posebej pomembna

Prav na lokalni ravni lahko vprašanje zastopanosti postane zelo konkretno.

Občina odloča o vrtcih, šolah, javnem prostoru, prometu, stanovanjskih vprašanjih, socialnih programih, kulturi, športu, skrbi za starejše in številnih drugih področjih, ki neposredno oblikujejo vsakdanje življenje.

Pri teh vprašanjih imajo ženske pogosto drugačne življenjske izkušnje – ne zato, ker bi bile vse ženske enake ali ker bi imele vse ženske enake politične poglede, ampak zato, ker so družbene vloge in življenjske izkušnje še vedno neenakomerno porazdeljene.

Zato je pomembno, kdo sedi za mizo, ko se sprejemajo odločitve.

Raziskava sicer ne preučuje Slovenije in ne daje odgovora na vprašanje, kako so ženske zastopane v slovenskih občinah. Daje pa zelo uporabno izhodišče: če ljudje želijo politiko, ki bolje predstavlja skupnost, potem je vprašanje, kdo ima možnost postati predstavnik, predstavnica skupnosti, sestavni del demokratične razprave.

Mlajše generacije pričakujejo spremembe

Posebej zanimiva je generacijska razlika.

Med mlajšimi od 35 let jih 55 odstotkov meni, da je povečanje števila žensk na izvoljenih položajih pomembno, medtem ko je med starejšimi od 65 let takšnega mnenja 38 odstotkov.

Mlajši so tudi bolj naklonjeni reformam volilnega sistema in bolj poudarjajo pomen novih pogledov in izkušenj v politiki.

To odpira še eno vprašanje za slovensko lokalno politiko: ali so naše politične stranke in lokalne liste dovolj odprte za novo generacijo žensk in moških, ki v politiko prinašajo drugačne izkušnje?

Če mladim govorimo, da so prihodnost demokracije, jim moramo omogočiti tudi dejansko sodelovanje pri njenem oblikovanju.

Kaj lahko iz raziskave prenesemo v slovenski prostor?

Ameriških podatkov ne smemo preprosto prenesti na Slovenijo. Lahko pa jih uporabimo kot ogledalo. 

Pred lokalnimi volitvami bi bilo zato smiselno si postaviti nekaj zelo konkretnih vprašanj: 

Koliko žensk bo kandidiralo? 

Na katerih mestih kandidatnih list bodo? 

Koliko žensk bo kandidiralo za županje? 

Ali bodo politične stranke ženske aktivno spodbujale h kandidaturi ali bodo čakale, da se bodo za kandidaturo odločile same? 

Ali bodo imele kandidatke enake možnosti za politično vidnost, podporo in financiranje kampanje?

In nenazadnje: ali bodo volivke in volivci pri odločanju gledali predvsem na strankarsko pripadnost ali tudi na izkušnje, sposobnosti, program in odnos do skupnosti?

Prav tu se ameriška raziskava dotika enega najpomembnejših vprašanj sodobne demokracije. V njej se 62 odstotkov vprašanih izreka za nove perspektive in izkušnje v politiki, namesto za dolgoletne izkušnje znotraj vladnih institucij.

Demokracija potrebuje več kot volitve

Morda je najpomembnejše sporočilo raziskave prav na koncu: ljudje so lahko zelo nezadovoljni s politiko, ne da bi bili zato proti demokraciji.

Večina vprašanih še vedno verjame, da so volitve pomembne, da je politični sistem mogoče izboljšati in da je mogoče demokracijo narediti bolj odzivno. Hkrati jih je 52 odstotkov pesimističnih glede prihodnje generacije političnih voditeljev.

To je opozorilo, a tudi priložnost.

Če želimo več zaupanja v demokracijo, ni dovolj, da državljane pozivamo, naj volijo. Pomembno je tudi, koga lahko volijo, kdo ima možnost kandidirati in ali imajo občutek, da jih izvoljeni predstavniki res zastopajo.

Zato vprašanje politične zastopanosti žensk ni vprašanje, ki bi ga lahko odložili na stran kot »žensko vprašanje«. Je vprašanje kakovosti demokracije.

Pred lokalnimi volitvami je to še posebej pomembno.

Demokracija ni samo pravica oddati glas. Demokracija je tudi pravica biti slišan, imeti možnost kandidirati in vedeti, da institucije, ki odločajo o našem življenju, predstavljajo celotno skupnost.

Vir: Murmuration in RepresentWomen, The Future of Representation: Americans’ Views on Women’s Leadership, Democracy, and Election Reform, junij 2026. Raziskava je bila izvedena med 5.038 odraslimi prebivalci ZDA. Pri uporabi podatkov je treba upoštevati, da gre za ameriško raziskavo in da rezultatov ni mogoče neposredno posplošiti na Slovenijo.

Pripravila: Liana Kalčina, urednica spletnih strani ŽLS