Nova knjiga, še vedno aktualen problem
Starosta slovenskega feminizma, zaslužna profesorice dr. Maca Jogan je napisala novo knjigo z naslovom :
DRUŽBENA (NE)ENAKOST SPOLOV IN SOCIOLOŠKO AKADEMSKO IZOBRAŽEVANJE
Knjiga je dostopna tudi v spletni knjigarni UL: https://knjigarna.uni-lj.si/Zul/1006748
O knjigi pravi avtorica:
Namen te publikacije je osvetlitev zgodovine postopnega vključevanja žensk na vsa področja in ravni delovanja Fakultete za družbene vede (FDV) v prvih petih desetletjih njenega obstoja: od organizacijske ravni do vsebinske usmeritve in izvedbe študijskih programov, od feminizacije akademskega osebja do ospoljenja izobraževalnih in raziskovalnih programov. Omejitev na to obdobje temelji na prvotni zamisli A. Kanjuo Mrčela, da bi ob 50-letnici pripravili pregled ospoljenja izobraževanja in raziskovanja na FDV. Pod skrbništvom in vodstvom avtorice te publikacije se je ideja uresničila z razstavo 1961–2011: Spol, spola, spolna neenakost in znanost na FDV.
Zaradi različnih težav pri zbiranju podatkov se je zamišljena mnogostranost morala skrčiti, sedanja predstavitev pa gotovo tudi ni vselej popolna in natančna. Vendar se avtorica ob tem zavedanju tolaži s prepričanjem, da je storjen vsaj prvi korak v spoznavanju prehojene poti, ki je – kljub nepopolnosti – neovrgljiv vir za institucionalni zgodovinski spomin, hkrati pa je tudi izhodišče za prihodnja raziskovanja vsebnosti družbene (ne)enakosti spolov v sociološkem izobraževanju in raziskovanju.
Ob tem zavedanju pa je vendarle mogoče sklepati, da je tudi sociološko izobraževanje skupaj z znanstvenoraziskovalno dejavnostjo FSPN in FDV v opazovanem obdobju prispevalo drobec k temu, da sta omajana tako moško pristranska sociologija, ki se je od nastanka razvijala enospolno na vseh ravneh (od nosilcev, spoznavne usmeritve do novih znanj), kakor tudi samoumevnost androcentričnega reproduciranja družbenega reda.
Povzetka dveh recenzij pa pravita takole:
Besedilo prepričljivo prikazuje, kako je marginalizacija žensk v akademskem svetu trajala dolgo v 20. stoletje in kako so ženske šele pred kratkim začele sistematično izzivati in preoblikovati strukture proizvodnje znanja. Analiza kaže, da izključevanje na podlagi spola v znanosti ni bilo le oddaljena preteklost, ampak živa zgodovina, ki še danes oblikuje akademsko pokrajino. Vendar je hitrost napredka, doseženega v zadnjih desetletjih – kljub uporu in poskusom ponovne patriarhalizacije – vredna omembe in odpira vprašanja o silnicah, ki so omogočile takšno spremembo, kot tudi o socialnih, intelektualnih in čustvenih stroških te preobrazbe. Pomen tovrstne analize je koristen tudi v premišljevanju o pozitivnih družbenih spremembah na splošno.
Aleksandra Kanjuo Mrčela
Gre za konceptualno in empirično analizo z vsemi značilnostmi znanstvene razprave. Tekst je opremljen z vrsto opomb, spiskom navedenih virov in s prilogami. Vsebinsko ga lepo dopolnjujejo v tekst vključene preglednice. Študijo odlikuje tudi lep in razumljiv jezik. Študija nazorno prikaže kako so ženske postopno vstopale v akademske vloge in kako se je povečevalo število študentk, ki danes že močno presegajo število študentov. Vzporedno s tem pa so predvsem ženske profesorice in raziskovalke v raziskovalne in izobraževalne programe vnašale vse več vsebin, ki so osvetljevale spreminjajoča se razmerja med spoloma. Pritrditi je treba, da se to ni zgodilo samo od sebe, temveč ob širjenju raziskovanja te tematike ter ob vztrajnem prizadevanju, da ta postane del učnih programov.
Ivan Svetlik
Knjiga je za Ženski lobi Slovenije dragoceno pričevanje ene od ključnih udeleženk – univerzitetnih raziskovalk in pedagoginj, o tem, kako počasi in s koliko težavami je v slovensko sociologijo prodirala ozaveščena ženska perspektiva raziskovanja družbenosti.
Problem še zdaleč ni rešen, a nič ni več tako, kot je bilo ob ustanovitvi FDV.
Zame je to učbeniški primer pričevanja o tem, da se spolnih stereotipov in enostranskosti v družboslovnih znanostih ne da razgraditi drugače, kot s sistematičnim prizadevanjem raziskovalk, ki se ne pustijo odganiti in utišati. Njihov napredek v sociološki znanosti je bil temeljni kamen znanj in spoznanj, s pomočjo katerega so bolj uspešno lahko potekali tudi drugi boji za enakost spolov na vseh drugih področjih v naši družbi: v politiki, ekonomiji, socialni politiki, na področju osebnih pravic žensk.
Hvala ti, Maca, hvala vsem, ki ste za vse nas bile in še vedno bijete usodne bitke v družboslovnih znanostih.
Za Ženski lobi Slovenije
Sonja Lokar, predsednica
Pregled vsebine (kopirano iz izseka knjige druzbena-neenakost-spolov-in-akademsko.pdf )
Vsebina
PREDGOVOR ......................................................................................................................5
1 UVOD: ANDROCENTRIZEM IN IZKLJUČEVANJE ŽENSK IZ RAZUMSKOSTI ...........13
- 1 Sociologija in androcentrizem ..............................................................................14
- 2 (Ne)vidne ovire za ženske v znanosti ...................................................................18
2 FDV IN DRUŽBENA NEENAKOST SPOLOV: 1961–2011 .........................................23
- 1 Spreminjanje strukture pedagoškega osebja ....................................................25
- 2 Počasno vstopanje žensk na vodstvena mesta ................................................28
- 3 Feminizacija študentske populacije: od študenta do doktorice .......................29
- 4 Vključevanje tematik družbene neenakosti spolov v sociološko (družboslovno) izobraževanje ..... 32
- 4.1 Spolno občutljiva analiza študijskih programov in učnih načrtov na dodiplomski stopnji ............. 36
- 4.2 Vključevanje družbene neenakosti spolov v programe in učne načrte na podiplomski stopnji ..... 49
- 4.2.1 Magistrski programi ..........................................................................................................................49
- 4.2.2 Programi interdisciplinarnega doktorskega študija (3. stopnja po bolonjski reformi) ................. 54
- 5 Diplomska, magistrska in doktorska dela po mentoricah in mentorjih.................................................56
3 SKLEP: V SOCIOLOŠKEM IZOBRAŽEVANJU JE ŽE MESTO ZA ČLOVEKA ŽENSKEGA IN MOŠKEGA SPOLA ..... 61
LITERATURA ..........................................................................................................................67
PRILOGE .................................................................................................................................75
Priloga 1: SOCIOLOGIJA SPOLOV (nosilka: prof. dr. Maca Jogan) ....................................75
Priloga 2: Diplomske naloge, na temo spolne neenakosti, po mentoricah (1971–2011) .......80
Priloga 3: Magistrske naloge s temo družbene neenakosti spolov po mentoricah (1971–2011) ..............82
Priloga 4: Diplomske in magistrske naloge, na temo spolne neenakosti, po mentorjih (1971–2011) .......83
Priloga 5: Reprodukcija moško-središčnega reda ................................................84
Priloga 6: Začetno spreminjanje androcentričnega reda .....................................85
Iz recenzij ................................................................................................................87
O avtorici .................................................................................................................89
Ženski lobi Slovenije
zenskilobi@gmail.com