Avtorica prispevka: Sonja Lokar
predsednica Ženskega lobija Slovenije
Ljubljana, 23.12.2025
Že vse od velikega finančnega zloma neoliberalnega kapitalizma v Evropi leta 2009 in njegovega "zdravljenja" z varčevalnimi ukrepi na račun zategovanja pasov delovnih ljudi, ki so še posebej hudo prizadeli zaposlene ženske in ljudi, katerih enake možnosti so usodno odvisne od dobro organizirane socialne države, in tudi med njimi prevladujejo ženske, nam je v ŽLS postalo jasno, da bo sodobni "zahodni" feminizem moral spremeniti prioritete in se od skoraj izključnega posvečanja vprašanjem osebne identitete posameznic in nasilja nad ženskami ter boja za politično predstavništvo žensk, preusmeriti na vprašanja ekonomskih in socialnih pravic žensk. Organiziran in mednarodno orkestriran napad na pravice žensk do odločanja o lastnem telesu, zlasti po letu 2015, pa je potisnil v ospredje tudi vprašanje reproduktivnih in spolnih pravic in zdravja žensk, vojni v Ukrajini in Palestini, pa tudi vprašanje skupnega interesa večine ljudi, da se potrudimo za pravičen zeleni prehod in upremo militarizaciji, oboroževalni tekmi in avtokratskim apetitom reševalcev imperialnega neoliberalizma za vsako ceno.
Mnogo premalo se v Sloveniji zavedamo, da smo veliko civilizacijskih pridobitev iz časov socializma vsaj do neke mere ubranili samo zato, ker so se zanje bojevali tudi naši sindikati. To se vidi šele, če se primerjamo z drugimi bivšimi socialističnimi državami, kjer takih sindikatov niso imeli. Zato so tam v veliki meri izgubili javno zdravstvo in šolstvo, otroške jasli so jim zaprli, namesto svobode rojstev pa so jim vsilili politiko vračanja žensk v položaj manjvredne, pod-plačane delovne sile, katere prva naloga je, da z neplačanim skrbstvenim delom omogoča delovanje na profit osredotočene periferne potrošniške družbe.
Še manj se zavedamo, kako pomembno je bilo, da so se zlasti v ZSSS, pa tudi v nekaterih drugih sindikatih, tudi po zlomu socializma zavedali, kako pomembno je, da branijo pravice delavk do enakega plačila, do redne zaposlitve žensk za poln delovni čas, do progresivnega osebnega obdavčevanja, do posebnega statusa žensk v pokojninskem sistemu, pa pravice nosečnic, mater, in staršev, javen, kakovosten, vsem dostopen zdravstveni sistem in javno, vsem dostopno otroško varstvo in šolstvo. Kdo mislite, da je pripeljal največ ljudi na protestni shod pred DZ, decembra leta 1991, ko se je sprejemala nova slovenska ustava in smo branili 55.člen, tistega o svobodi rojstev? Takratni sindikat delavk in delavcev v zdravstvu in socialnem varstvu. Ta sindikat je celo bil tisti, ki je shod uradno prijavil! Že leta imajo v ZSSS dejaven odbor za enake možnosti, ki je našel način za občasno povezovanje in sodelovanje z nevladnimi organizacijami, ki se zavzemajo za pravice žensk.
Posebej je treba pohvaliti delo sindikata upokojencev v ZSSS, ki je bistveno prispeval k temu, da smo končno le dobili zakon o dolgotrajni oskrbi. Poglejte si tudi časopis ZSSS, Delavsko enotnost, ki si ves čas prizadeva za izobraževanje sindikalnih aktivistk in aktivistov, delavskih zastopnikov in zastopnic v podjetjih in javnih zavodih.
Ta časopis hrabro in na visoki strokovni ravni, z vidika interesov zaposlenih in socialno prikrajšanih, načenja vprašanja, o katerih je težko kaj pametnega prebrati ali videti in slišati v najbolj razširjenih medijih. Najboljši primer sta njihovi zadnji dve tematski številki. Ena nosi naslov Skrbstveno delo, druga pa analizira položaja tujih delavk in delavcev pri nas: Tuji, Tuja. Kolikor je meni znano, je v Sloveniji zelo malo novinarskih kolektivov, ki se zavedajo, da ima vsako težko družbeno vprašanje tudi vidik spola, in da ga ni mogoče uspešno rešiti, če se odločevalci tega ne zavedajo.
Napredno žensko gibanje ima torej mogočnega potencialnega zaveznika v sindikatih, tudi v največji slovenski sindikalni zvezi, a se tega premalo zaveda in se premalo trudi, da bi vzpostavilo sistematično in konkretno sodelovanje s sindikati vsakokrat, ko gre za ekonomske in socialne pravice žensk, pa tudi za naše politične in osebne pravice. Skrajni čas je, da to spoznamo in to spremenimo.
Naslovna fotografija: Protest za dostojne plače in varno starost novembra 2009 v središču Ljubljane. Arhiv DE
Fotografija je povzeta s spletne strani ZSSS Dosežki Zveze svobodnih sindikatov Slovenije - Zveza svobodnih sindikatov Slovenije:

