Novo mednarodno poročilo State of the World's Fathers 2026: Stretched to the Breaking Point, ki ga je pripravila organizacija Equimundo skupaj s partnerji iz šestnajstih držav, ne govori zgolj o očetovstvu. Govori o družbi, ki postaja vse manj sposobna podpirati ljudi pri eni najpomembnejših nalog – skrbi za otroke, starejše, bolne in druge družinske člane. Temelji na raziskavi med približno 8.000 materami in očeti ter 400 poglobljenih intervjujih iz različnih delov sveta.

Že naslov poročila – Na robu zloma – ni retorično pretiravanje. Avtorji ugotavljajo, da starši po vsem svetu doživljajo izjemen pritisk zaradi naraščajočih življenjskih stroškov, negotovih zaposlitev, pomanjkanja časa in vse večjih skrbstvenih obveznosti. Večina staršev meni, da jih država, delodajalci in javne institucije pri tem ne podpirajo dovolj.

Najpomembnejše sporočilo poročila pa je drugačno od tistega, ki ga pogosto slišimo v javnih razpravah. Težava ni v tem, da moški ne bi želeli več skrbeti za svoje otroke. Nasprotno. Raziskava kaže, da si velika večina očetov želi bolj enakovredno sodelovati pri skrbi za družino in da se njihova vloga v primerjavi s prejšnjimi generacijami spreminja. Toda želje trčijo ob realnost delovnih razmer, ekonomskih pritiskov in družbenih pričakovanj.

To je pomembno tudi za gibanje za enakost spolov. Dolga desetletja so feministične organizacije opozarjale, da neplačano skrbstveno delo nesorazmerno bremeni ženske. Današnje raziskave tega ne postavljajo pod vprašaj. Nasprotno – potrjujejo ga. Hkrati pa opozarjajo na nekaj novega: družbeni sistemi postajajo tako obremenjujoči, da vse pogosteje spodkopavajo dobrobit vseh staršev. Ženske še vedno opravijo večino skrbstvenega dela in zato nosijo večje posledice za svojo poklicno pot, dohodek in ekonomsko varnost. Toda tudi moški vse pogosteje občutijo konflikt med tradicionalno vlogo »hranilca družine« in željo, da bi bili dejavno navzoči v življenju svojih otrok.

Poročilo opozarja na paradoks našega časa. Čeprav je med ženskami in moškimi vse več soglasja, da je skrb za družino enako pomembna kot plačano delo, družbeni sistemi tega ne odražajo. Starši poročajo o kroničnem pomanjkanju časa, delovna mesta pogosto ne omogočajo prožnosti, stroški oskrbe otrok in drugih družinskih članov naraščajo, podporne storitve pa zaostajajo za potrebami ljudi. Skrbstveno delo ostaja nevidno, čeprav je od njega odvisno delovanje celotne družbe.

Za Ženski lobi Slovenije ima to poročilo poseben pomen. Že vrsto let opozarjamo, da brez pravičnejše delitve skrbstvenega dela ni mogoče doseči dejanske enakosti žensk in moških. Ne gre zgolj za vprašanje družinskih odnosov, temveč za vprašanje ekonomije, socialne države, zdravja, zaposlovanja, pokojnin in demokracije. Skrbstveno delo omogoča delovanje družbe, vendar ga politike prepogosto obravnavajo kot zasebno odgovornost posameznih družin – predvsem žensk.

Avtorji poročila zato predlagajo pomemben miselni premik. Skrb ne sme biti razumljena kot osebna izbira ali družinska obveznost. Postati mora javna vrednota in politična prioriteta. Družba, ki ne vlaga v skrb, ne ogroža le kakovosti življenja staršev in otrok, ampak tudi svojo gospodarsko uspešnost, socialno povezanost in demokratično stabilnost.

Tudi v Sloveniji bi morali to sporočilo vzeti zelo resno. Razprave o rodnosti, staranju prebivalstva, pomanjkanju delovne sile, dolgotrajni oskrbi in usklajevanju poklicnega ter družinskega življenja pogosto obravnavamo ločeno. Poročilo pa pokaže, da imajo vse te teme skupni imenovalec – skrbstveno politiko.

Prav zato je State of the World's Fathers 2026 veliko več kot poročilo o očetih. Je poziv k drugačnemu razumevanju razvoja družbe. Spominja nas, da skrb ni strošek, temveč naložba. Ni ovira za gospodarski razvoj, ampak njegov pogoj. In ni zgolj zasebna zadeva družin, ampak skupna odgovornost države, delodajalcev in celotne družbe.

Skrbstvena politika pomeni, da država prepozna skrb kot javno dobro. Da razume, da kakovostni vrtci niso strošek, ampak naložba. Da je dostopna dolgotrajna oskrba pogoj za dostojno staranje. Da so plačani starševski dopusti in prožne oblike dela pomembni za razvoj otrok, enakost spolov in gospodarsko uspešnost. Da je treba neplačano skrbstveno delo, ki ga še vedno večinoma opravljajo ženske, upoštevati pri oblikovanju socialnih, zaposlitvenih in pokojninskih politik.

Takšen pogled postaja vse pomembnejši tudi v evropskih politikah. Evropska strategija za oskrbo (European Care Strategy) opozarja, da brez kakovostnih in dostopnih storitev oskrbe ni mogoče doseči niti višje zaposlenosti žensk, niti večje socialne vključenosti, niti trajnostnega gospodarskega razvoja. Skrb ni več razumljena kot zasebna odgovornost posamezne družine, temveč kot eden od temeljev evropskega socialnega modela.

Če želimo ohraniti dosežke na področju enakosti spolov, moramo skrb postaviti v središče javnih politik. Ne zaradi žensk ali moških, temveč zaradi prihodnosti družbe.

Pet vprašanj za slovenske odločevalce

• Ali bomo skrbstveno politiko uvrstili med razvojne prioritete Slovenije?

• Kako bomo razbremenili neplačano skrbstveno delo, ki ga še vedno večinoma opravljajo ženske?

• Kako bomo ob staranju prebivalstva zagotovili dostopno in kakovostno dolgotrajno oskrbo?

• Kako bomo očetom omogočili, da bodo dejavno vključeni v skrb za otroke tudi po izteku očetovskega dopusta?

• Ali pri oblikovanju zakonodaje sistematično ocenjujemo vpliv odločitev na enakost spolov, družine in kakovost življenja?

Od odgovorov na ta vprašanja ne bo odvisna le prihodnost družinske politike. Odvisna bo tudi kakovost življenja žensk in moških, otrok in starejših ter prihodnost družbe, v kateri želimo živeti.

Uredništvo spletnih strani ŽLS

Naslovna fotografija: 

Hvala za fotografijo Image by ImgSearch: https://imgsearch.com/image/father-daughter-stroll-in-the-park-191398059