Poglobljena analiza množičnih protestov v Srbiji in dvanajst priporočil njihove skupine strokovnjakov Ad hoc mehanizma + dobre fotografije

: Ustvarjeno: 17 April 2025

Ad hoc mehanizem za poročanje o ogrožanju človekove varnosti, človekovih pravic in svoboščin Republiki Srbiji je pobuda strokovnjakov, ustanovljen 22. januarja 2025 v Beogradu. Cilji spremljanja Ad hoc mehanizma so sistematično zbiranje podatkov, analiza in obveščanje javnosti o razmerah in ogrožanju človekove varnosti, človekovih pravic in svoboščin v Srbiji in njihova predstavitev domači in mednarodni javnosti v ustreznem Poročilu Ad hoc mehanizma.

"Ekspertsku grupu Ad hoc mehanizma čine: prof. dr. Alempijević Đorđe (forenzika), Biserko Sonja (koordinator), Gogić Ognjen (mediji i javni narativ), prof. dr Janjić Dušan (ljudska bezbednost), advokat Miloš Janković (ljudska prava i slobode), Krstić Jovan (delovanje tužilaštva) i prof. dr Lilić Stevan (glavni redaktor)."

Prvo Poročilo Ad hoc mehanizma o stanju in ogroženosti človekove varnosti, človekovih pravic in svoboščin v Republiki Srbiji (s prilogo o zgodovini dogajanja) se nanaša na obdobje od 15. januarja do 31. marca 2025. Poročilo je rezultat spremljanja in analiziranja vzrokov, akterjev in posledic dogodkov, kot npr. demonstracij, nemirov in izgredov ter (ne)delovanje državnih organov in ravnanje vseh udeležencev le-teh.

Ob koncu dokumenta avtorice in avtorji Poročila izpostavljajo 12 priporočil.

PRIPOROČILA
V Srbiji vladajo izredne razmere, vendar za zdaj ni nevarnosti oboroženega spopada med državljani in oblastjo, torej med oboroženimi skupinami državljanov ali državljani proti vojski in/ali policiji. Vendar pa je treba sprejeti nujne ukrepe za zmanjšanje tveganja fizičnega nasilja.

Zato je zelo pomembno:

Ugotoviti je treba relevantna dejstva za celovit pregled stanja človekove varnosti, človekovih pravic in svoboščin v Srbiji od 1. novembra 2024. Za to je potreben tudi vpogled v relevantno dokumentacijo, ki je v posesti, torej pod nadzorom državnih organov. Za ugotovitev relevantnih dejstev je nujno delovanje neodvisne komisije in vzpostavitev ustreznih mehanizmov neodvisnega notranjega in mednarodnega nadzora. Predvsem v primerih prekoračitve pooblastil državnih organov. Ugotoviti je treba tudi odgovornost za neizpolnjevanje z ustavo in zakonom določenih pogojev za uporabo ukrepov izrednega stanja, tudi vojnega stanja (na primer prevzem vloge vrhovnega poveljnika od vršilca dolžnosti predsednika ipd.) v okoliščinah, ko izredno ali vojno stanje ni razglašeno, in ni v skladu z mednarodnimi dokumenti, zlasti z Ustanovno listino ZN, ustavo in zakoni (o izredni situaciji in stanju) Srbije. Nujno je, da ZN, Svet Evrope in Evropska komisija organizirajo tako imenovano misijo za ugotavljanje dejstev o stanju človekove varnosti v Srbiji.
V razmerah globoke razdeljenosti družbe, delegitimizacije oblasti v percepciji večine družbeno in politično aktivnih državljanov je treba spodbujati in podpirati pobude in aktivnosti za postavljanje pravil in mehanizmov za deeskalacijo napetosti in varnostnih tveganj. Cilj je doseči demokratični dogovor o izhodu iz trenutne politične krize.
V Srbiji je v začetku leta 2025 opazna rast radikalizma in ekstremizma, vse do povečanja tveganja terorističnih dejavnosti, pogosto v obliki etnonacionalizma, rasizma in klicu k veri. Da bi zaustavili to destabilizacijo Srbije, je priporočljivo sankcionirati akterje javnega, predvsem političnega življenja, ki ustvarjajo toksično družbeno ozračje, spodbujajo nasilje, radikalizem, ekstremizem in celo terorizem, kar določa zakon. Priporočljivo je, da Vrhovno državno tožilstvo Srbije nadaljuje z dejavnostmi, ki so bile prekinjene leta 2011 in so povezane z delovanjem ekstremističnih organizacij, kot so "Srbska desnica", "Nacionalni stroj" in "Srbska Sparta". Prav tako je priporočljivo raziskati delovanje »lojalistov« iz SNS in drugih ekstremističnih skupin s političnimi strankami in drugimi organizacijami, predvsem z nosilci javnih pooblastil;
Posebno pozornost si zaslužijo pojavi oboroženega nasilja med državljani, zlasti tisto, ki je povezano s političnimi in kriminalnimi motivi. Cilj bi moral biti določitev stopnje tveganja, da člani politično-kriminalne združbe vplivajo na varnostno negotovost državljanov ter vzpostavljajo nadzor nad določenimi teritorialnimi enotami ali pomembnimi deli gospodarske dejavnosti (kot so gradbeništvo, igre na srečo, finančne dejavnosti);
Nujno je treba na podlagi zakona izvesti aktivnosti in ukrepe razpustitve parapolicijskih organizacij in skupin, nujno je njihove člane kazensko preganjati za storjena kazniva dejanja. Prav tako je treba izboljšati delovanje obstoječih institucij in okrepiti notranjih ter javni (parlamentarni in drugi) nadzor nad delovanjem varnostne skupnosti. Pristojne organe vabimo, da pregledajo delovanje obveščevalne skupnosti na področju »odkrivanja in razkrivanja vohunov« ipd. Za nadzor je priporočljivo ustanoviti Agencijo za nacionalno varnost (Nacionalne bezbednosne agencije - NBA) ter sodelovati pri izboljšanju delovanja BIA, VBA, tožilstev in drugih organov pri soočanju z izzivi za nacionalno varnost Srbije.
Nujni ukrepi, v skladu z ustavo in zakoni Srbije, zahtevajo revizijo dejanj in kadrovskih odločitev v neodvisnih institucijah javnega pomena, zlasti Ustavnega sodišča Srbije in Protikorupcijske agencije. Glavni razlog za to je dejstvo, da delovanje teh institucij ni v skladu z njihovimi pravicami in obveznostmi ter ni primerno stanju človekove varnosti. Namesto da bi te institucije prispevale k zmanjševanju problemov in stabilizaciji razmer v družbi, s svojim dolgotrajnim nedelovanjem postajajo nosilci neposredne grožnje človekovi varnosti;
Treba je izboljšati sodelovanje, povezovanje in koordinacijo delovanja organizacij civilne družbe, medijev in drugih javnih ustvarjalcev. Cilj naj bo izboljšanje stanja človekove varnosti ter zagotavljanje psihološke, pravne in podobne pomoči ranljivim državljanom. Zagotoviti je treba pogoje za izboljšanje sodelovanja in povezovanja civilnodružbenih organizacij in strokovnjakov za spremljanje, poročanje o pojavih nasilnih kršitev in omejevanja človekovih pravic in svoboščin ter ozaveščanje javnosti in institucij o vzorcih in posledicah radikalizacije, ekstremizma, terorja ter politično motiviranega nasilja in terorizma. Poleg tega z namenom podpore in izboljšanja zagotavljanja takojšnje pravne, zdravstvene, psihološke in druge pomoči žrtvam nasilja in mučenja.
Človekove pravice in svoboščine so osnova in splošna načela, na katerih so zgrajeni politični in pravni sistemi v sodobni družbi, kar je nujno treba uporabiti tudi v Srbiji. Brezkompromisno spoštovanje in varstvo človekovih pravic sta namreč v pogojih obstoja varnostnih izzivov, ki jih poosebljajo hude kršitve človekovih pravic, sredstvo za ohranjanje in izboljšanje človekove varnosti. Zato mora imeti v sistemu izobraževanja o človekovih pravicah pomembno mesto preprečevanje kršitev človekove varnosti. V tem kontekstu lahko kot pomembna področja, povezana z uresničevanjem in varovanjem človekovih pravic in svoboščin, izpostavimo: prepoved mučenja; nediskriminacija; pravna država in pošteno sojenje; politične in verske svoboščine; svoboda izražanja; svoboda medijev; krepitev demokratičnih institucij;
Po ugotovitvah Ad hoc mehanizma je potrebno, da državni organi odgovarjajo za izpolnjevanje svojih obveznosti glede zagotavljanja in varstva svobode mirnega javnega zbiranja, ki izhajajo iz Ustave Republike Srbije, mednarodno sprejetih obveznosti in domače zakonodaje. To vključuje spremljanje ravnanja policije, ocenjevanje ustreznosti izvedenih ukrepov in ugotavljanje morebitnih zlorab pooblastil ter pregon odgovornih. Ta sistem naj bi organizatorjem javnih zbiranj nudil praktične napotke na primerih dobrih in slabih praks, da bi pripomogel k dvigu sposobnosti organizatorjev za učinkovitejše načrtovanje in izvedbo zbiranj v skladu s pravnimi okviri in standardi človekovih pravic. V praksi se potrjene sistemske pomanjkljivosti v obstoječi ureditvi in postopkih v Srbiji morajo odpraviti z nujnimi in temeljito izvedenimi reformami za izgradnjo preglednejšega in odgovornejšega sistema za zagotavljanje človekove varnosti. Treba je vzpostaviti standarde in uskladiti celovito spremljanje javnih zbiranj. Poudarek naj bo na neodvisnosti, objektivnosti, nepristranskosti in transparentnosti zbiranja podatkov. Ta metodologija omogoča identifikacijo obstoječih problemov in razvoj priporočil za izboljšanje prakse za zagotavljanje izvajanja javnih politik zbiranja v skladu z mednarodnimi standardi človekovih pravic. Najprej je treba spoštovati smernice, ki so jih OZN s pomočjo svojih neodvisnih strokovnjakov in posebnih poročevalcev za svobodo mirnega zbiranja razvili in določajo, kako naj država ravna z množicami in protesti. Pri tem je ključno vodilo, da mora biti zagotovljena uporaba ene od temeljnih človekovih pravic- pravica do zbiranja in izražanja svojih stališč. Posebej pomembni elementi te metodologije nadzora so: spremljanje ravnanja policije do udeležencev shoda z nadzorom javnega shoda; spremljanje in presoja varstva pravic udeležencev in morebitnih kršitev človekovih pravic ter spremljanje in analiza spoštovanja mednarodnih standardov pravice do svobode mirnega zbiranja.
Potrebno je, da pristojni organi izvedejo celovito preiskavo, da bi ugotovili vse relevantne okoliščine v zvezi s povzročanjem strahu in panike med udeleženci mirnega protesta, 15. marca 2025 ob 19.11 uri, na ulici Kralja Milana v Beogradu. Cilj te preiskave bi moral biti ugotoviti uporabljeno tehnologijo, lokacijo, s katere se je incident zgodil, pravno podlago in namen uporabe. Prav tako tudi sprožitev ustreznih postopkov zoper tiste, ki so uporabljali, kot tudi tiste, ki so načrtovali in odredili uporabo te tehnologije. Pristojne organe Srbije, še posebej policijo in tožilstvo, pozivamo, naj ne posegajo v neodvisno preiskavo strokovnjakov ZN (posebne poročevalke o mučenju, dr. Alice Edwards in posebne poročevalke za svobodo mirnega zbiranja in združevanja, Gine Romero), da bi ugotovili naravo varnostnega incidenta, ki se je zgodil 15. marca med mirnim protestom v Beogradu. Zakonsko je treba urediti način uporabe te tehnologije, to je preprečiti njeno neutemeljeno, nepošteno uporabo in predvsem zlorabo te tehnologije;
Delovanje vseh političnih strank, še posebej vladajočih, je treba vrniti v okvire, ki jih določajo ustava in zakoni. Čeprav je bilo že omenjeno, je na tem mestu treba ponoviti, da je za vrnitev delovanja vseh političnih subjektov, še posebej pa vladajočih strank, v zakonske in institucionalne okvire nujna razpustitev in sankcioniranje pripadnikov parapolicijskih formacij in tako imenovanih strankarskih skupin, ki spodbujajo radikalizacijo javnega življenja. Nujno je treba razpustiti in sankcionirati vzpostavitev parapolicijske in paraobveščevalne dejavnosti za to nepooblaščenih akterjev (na primer zasebne elektronske in druge medije kot je »Informer«, ki opravljajo paraobveščevalno dejavnost;
Za izboljšanje preprečevanja mučenja in zlorab se naj ob podpori najvišjih organov vzpostaviti ničelno toleranco do tovrstnega ravnanja ter izvaja ključne ukrepe, kot so krepitev protokolov zdravniških pregledov ob zagotavljanju zasebnosti žrtev in njihovo dosledno izvajanje s stalnim spremljanjem učinkov in po potrebi dodatnimi izboljšavami zdravljenja; celovito usposabljanje zdravstvenega osebja za prepoznavanje in dokumentiranje telesnih poškodb in drugih zdravstvenih posledic mučenja in grdega ravnanja ter ozaveščanje o prepovedih, etičnih in poklicnih obveznostih in posledicah; ter povečanje preglednosti in vzpostavitev učinkovitih mehanizmov za ugotavljanje odgovornosti za mučenje in slabo ravnanje.