V ponedeljek, 15.5. 2023 ob 18.00 je v Ruski dači v Zgornjih Gameljnah pri Ljubljani mreža strokovnjakinj ONA VE - vodi jo gospa Marta Kos -, organizirala javni pogovor na temo: Ustavno sodišče.
doc. dr. Neža Kogovšek Šalamun doc. dr. Špelca Mežnar prof. dr. Katja Šugman Stubbs
Paviljon Ruske dače je bil poln, sogovornice so bile vse tri ustavne sodnice: doc. dr. Neža Kogovšek Šalamun, doc. dr. Špelca Mežnar in prof. dr. Katja Šugman Stubbs. Pogovor je vodila Katarina Emeršič Polić, odvetnica in partnerica v Odvetniški družbi Pirc Musar & partnerji.
Med drugim je pogovor tekel o tem, kaj sploh je in o čem presoja ustavno sodišče, kako se izbere in izvoli sodnike in sodnice, ali je pomembno, da imamo v tem sodišču pol žensk, kako je z vplivom politike na to sodišče, kako sodišče deluje, kako njegovo delo vidijo mediji, zakaj sodnice in sodnike praviloma javno ne komentirajo sodb in zakaj je sodišče preplavljeno s primeri, ki včasih leta čakajo na presojo.
Pogovor je bil iskriv in iskren. Povzemam samo tisto, kar se mi zdi, da bo za javnost nekaj novega:
Vse tri sodnice so se strinjale, da na vsako sodniško sodbo vplivajo osebne vrednote in tudi politična prepričanja, nezavedni predsodki sodnika ali sodnice, da je dobro, da ima sodišče čim bolj raznolike članice in člane, da bi bilo treba zaradi reprezentativnosti imeti pol žensk v tem sodišču, četudi s pomoočnjo uzakonjenih kvot, tudi pripadnike manjšin in ljudi z oviranostmi.
Ocenile so, da bi bilo prav, da javnost ve, kam se vrednotno in politično uvršča kak sodnik ali sodnica, da pa se nikoli ne sme zgoditi, da sodnik ali sodnica izrecno uresničujeta politični narek kake stranke ali celo strankarskega voditelja. Zato tudi ni problem, da sodnike in sodnice ustavnega sodišča na predlog predsednice ali predsednika države izvoli DZ z dvotretjinsko večino, saj imajo podobne ureditve tudi druge demokratične države. Pogoj pa je, da se izbira med strokovno uveljavljenimi kandidatkami in kandidati, ki so s svojim dotedanjim delom javno izpričali, da se držijo svojih vrednot in ne popuščajo pod pritiski ne politike, in tudi ne ljudstva, kadar bi se od njih pričakovalo, da ne tehtajo svojih odločitev v okviru zakonov, Ustave in mednarodne zakonodaje, ki jo je Slovenija ratificirala.
Vse so ocenile, da je javno izpraševanje kandidatk in kandidatov pred izvolitvijo v DZ smiselno, a da bi se vprašanja morala bolj ukvarjati natanko s tem, kako kandidati ali kandidatke vidijo tista družbena vprašanja, pri katerih trčita dve ali več človekovih pravic, na primer, pravice staršev do vzgoje lastnih otrok in interesi in pravica otroka, da živi v zanj kar nabolj varnem in spodbudnem okolju, ali svoboda govora in pravica javno izpostavljenih oseb do zasebnosti in do osebnega dostojanstva.
Presoje v natanko takih primerih so namreč tisto, kar javnost v zvezi z delom ustavnega sodišča najbolj zanima.
Sodnice so povedale, da bo v treh letih mandat iztekel petim članicam in članom ustavnega sodišča od devetih, in da ne bi bilo prav, če bi bodoče kandidatke in kandidate iskali samo med univerzitetnimi učitelji s področja ustavnega prava, saj tam praktično ni nobene ženske, ampak tudi med pravnimi strokovnjaki in strokovnjakinjami na področjih, kjer lahko pričakujemo največje trke različnih človekovih pravic.
Vse so se strinjale, da bo v bodoče veliko dela z ustavnimi presojami v zvezi s protislovji med zasebnim in javnim, tako na področju socialne države kot na podroćju gospodarstva in prehoda v ekološko vzdržnen razvoj. .
Povedale so nam tudi, da ustavno sodiupšče nima svoje službe za odnose z javnostmi, da pa bi jo morda potrebovalo, ker prava nevešča javnost težko razume bistvo presoj ustavnega sodišča, saj so napisane v pravni latovščini, medije pa bolj zanimajo politične razsežnosti presoj, kot to, ali so bile objektivne in pravične. Na kritike, ki letijo na ustavno sodišče v javnosti bi se smel uradno odzivati samo predsednik ustavnega sodišča, ostalim pa preostane samo, da pišejo ločena mnenja in upajo, da jih bodo mediji tudi pravilno povzeli in tako poglobili demokratično javno razpravo o vprašanjih, kjer je javnost vrednostno razdeljena.
Pogovora se je udeležila in zapisala: Sonja Lokar
Ženski lobi Slovenije
zenskilobi@gmail.com