Položaj civilnodružbenih organizacij in aktivistov za človekove pravice - ključne ugotovitve Agencije Evropske unije za temeljne pravice (FRA)

• Državljanski prostor, civilna družba je ključni sestavni del demokracije in družb, ki temeljijo na spoštovanju temeljnih pravic.
• Civilna družba pa ima ključno vlogo pri delovanju demokratične družbe, ki temelji na vladavini prava in spoštovanju temeljnih pravic.
• Prispevek civilne družbe je tudi ključni vidik celovitega družbenega pristopa, ki je potreben za soočanje z demokratičnimi, varnostnimi in drugimi družbenimi izzivi, s katerimi se Evropa trenutno sooča.
• To je bilo priznano v številnih političnih dokumentih EU, vključno s strategijo EU za krepitev izvajanja Listine, Z evropskim ščitom za demokracijo in strategijo EU za civilno družbo do močnejših in odpornejših demokracij.

Vendar se akterji civilne družbe po vsej EU še naprej soočajo z vrsto izzivov, ki jim ovirajo varno in svobodno delovanje na področju spodbujanja in varstva temeljnih pravic ter demokracije. Kot kažejo raziskave Evropske agencije za temeljne pravice (FRA), mednje spadajo ovire v pravnem okolju, vse večje težave pri zagotavljanju sredstev, nenehne grožnje in napadi na organizacije in posameznike ter nezadostno razvite prakse sodelovanja in posvetovanja. Od leta 2018 FRA dokumentira izzive na področju javnega prostora.

Rezultati posvetovanja agencije FRA o državljanskem prostoru za leto 2024 kažejo, da je 75 % organizacij civilne družbe, ki so dejavne na področju temeljnih pravic, naletelo na ovire pri izvajanju dejavnosti na področju človekovih pravic (18 % pogosto, 55 % občasno). Organizacije zaznavajo poslabšanje razmer ne le na nacionalni ravni, temveč tudi na ravni EU. V odgovoru na vprašanje, kako so se v letu 2024 spremenili pogoji na ravni EU za organizacije, ki delujejo na področju človekovih pravic, je 22 % organizacij, ki so odgovorile, navedlo, da so se pogoji močno poslabšali, 48 % jih je navedlo, da so se poslabšali, 26 % jih je navedlo, da so ostali enaki, in le 3 % jih je navedlo, da so se pogoji izboljšali. Civilnodružbene organizacije, ki zagovarjajo pravice ljudi v ranljivem položaju – kot so prosilci za azil, verske ali etnične manjšine, Romi in/ali LGBTIQ+ osebe ali brezdomci – ter tiste, ki se ukvarjajo z zločini iz sovraštva, bojem proti rasizmu ter spolnim in reproduktivnim zdravjem in pravicami, poročajo o največjem številu osebnih groženj in napadov.

To poročilo priporoča različne ukrepe na ravni EU in na nacionalni ravni za boljše spremljanje razvoja državljanskega prostora ter podporo pri oblikovanju nacionalnih strategij in ukrepov, ki preprečujejo ogrožanje spodbudnega okolja, ščitijo akterje državljanskega prostora, zagotavljajo dostop do financiranja ter omogočajo večjo udeležbo in vključevanje v oblikovanje zakonodaje in politik.

1.  Spremljanje razvoja javnega, državljanskega prostora

Tako priporočilo Evropske komisije iz leta 2023 o spodbujanju vključevanja in učinkovite udeležbe državljanov in organizacij civilne družbe v procese oblikovanja javnih politik (priporočilo o participaciji) kot tudi Strategija EU za civilno družbo za leto 2025 poudarjata potrebo po spremljanju kot osnovi za preventivne in odzivne ukrepe. Strategija poziva države članice, naj spremljajo razvoj državljanskega prostora z uporabo jasnih kazalnikov in strukturiranih okvirov poročanja. Raziskave FRA kažejo, da tega trenutno ne izvajajo organi držav članic, kot so ministrstva ali parlamenti. Obstaja pa širok nabor nadzornih dejavnosti in poročil na nacionalni, evropski in mednarodni ravni s strani nacionalnih institucij za človekove pravice (NHRI), varuhov človekovih pravic in organizacij civilne družbe. Države članice so v različni meri zajete z različnimi nadzornimi prizadevanji, kriteriji in kazalniki pa pogosto niso primerljivi med različnimi nadzornimi pobudami. To vodi do neprimerljivosti ugotovitev, saj so poročila razpršena po več spletnih straneh. Zaradi tega je za organizacije civilne družbe, druge zainteresirane strani in oblikovalce politik težko dostopati do vseh razpoložljivih in relevantnih podatkov ter učinkovito izkoristiti spoznanja, izkušnje in znanje različnih nacionalnih, evropskih in mednarodnih akterjev.

FRA bo sodelovala z Evropsko komisijo pri vzpostavitvi mreže strokovnjakov za spremljanje izmenjave znanja ter spletnega informacijskega središča, ki bo služilo kot enotno mesto za informacije o obstoječih pobudah za spremljanje javnega prostora, poročilih in virih za zaščito.

Potrebno je tudi opredeliti terminologijo, povezano s civilno družbo, za učinkovite odzive na politike in spremljanje javnega prostora. Različne organizacije in politični dokumenti uporabljajo izraze 'državljanski prostor', 'civilna družba', 'akterji civilne družbe' in 'organizacije civilne družbe' različno. Zlasti se izraz 'civilna družba' uporablja v širši ali ožji definiciji, odvisno od konteksta. Takšne definicije pa so pomembne, ko so določene pravice in obveznosti, ali ko se spremlja situacija in izzivi različnih akterjev, pa tudi za usmerjanje političnih ukrepov kot odziv na te izzive.

Smernice Združenih narodov o zaščiti in spodbujanju prostora civilne družbe, Priporočilo Odbora ministrov Sveta Evrope o zaščiti in spodbujanju prostora civilne družbe v Evropi ter opredelitve iz globalnega poročila Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) z naslovom »Zaščita akterjev državljanskega prostora« so pomembni usmerjevalni dokumenti za ta prizadevanja.

Mnenje FRA št. 1
V vseh političnih in pravnih kontekstih naj bo terminologija jasno opredeljena in dosledno uporabljena za natančno in učinkovito obravnavo akterjev, pravic in vprašanj. Države članice bi lahko uporabile definicije v strategiji EU za civilno družbo kot osnovo za usklajevanje definicij 'državljanskega prostora', 'civilne družbe' in 'organizacij civilne družbe', da bi spodbudile skupno razumevanje raznolikih vlog civilne družbe, vključno z nadzornimi in zagovorniškimi funkcijami; za izboljšanje primerljivosti ugotovitev; ter za preprečevanje vrzeli v spremljanju in zaščiti javnega prostora.

Mnenje FRA št. 2
Kot je določeno v priporočilu o sodelovanju, naj države članice in države kandidatke spremljajo razvoj v prostoru civilne družbe z jasnimi kazalniki in strukturiranim okvirom poročanja. To zahteva sistematično dokumentacijo in analizo dogajanja. Za učinkovito izvajanje bi morale države članice iskati in se zanašati na nacionalne podatke, poročila in opazovanja NHR, institucij varuha človekovih pravic, nacionalnih/multinacionalnih organizacij civilne družbe in mednarodnih organizacij. Vsi akterji, ki spremljajo civilnega prostora, so vabljeni, da prispevajo k spletnemu informacijskemu središču, ki ga bo vzpostavila FRA v okviru strategije EU za civilno družbo.

2.  Razvoj nacionalnih strategij

To poročilo kaže, da kljub stalnemu pritisku na akterje v civilni družbi le malo držav članic razvije namenski in celovit odziv, kot je strategija ali okvir za nacionalne ukrepe za spodbujanje varnega in omogočajočega državljanskega prostora ter učinkovite udeležbe organizacij civilne družbe, kot je zahtevala Evropska komisija v svojem priporočilu za sodelovanje iz leta 2023 in ponovno v strategiji EU za civilno družbo za leto 2025. Kadar na nacionalni ravni obstaja neka oblika strategije, je lahko omejena po obsegu, na primer na prostovoljski sektor ali na sodelovanje med javno upravo in nevladnimi organizacijami (NVO). V drugih primerih se elementi strategije civilne družbe lahko pojavijo v bolj splošnih ali tematskih strategijah. Čeprav državljanski prostor in civilna družba morda nista obravnavana celostno v enem samem političnem dokumentu, je več držav članic uvedlo ciljno usmerjene ukrepe, ki podpirajo spodbudno okolje za civilno družbo.

V okviru paketa za demokracijo 2025 in skupaj s strategijo EU za civilno družbo si evropski ščit za demokracijo prizadeva obravnavati nenehne škodljive učinke informacijskega kaosa na vse vidike demokracije. Spletna anketa, ki jo je junija 2025 izvedel Evropski parlament, je pokazala, da 66 % prebivalcev EU meni, da so se v določenem tednu vsaj občasno srečali z dezinformacijami ali lažnimi novicami. Po poročilu Eurostata iz leta 2024 je bil vsaj vsak drugi spletni uporabnik v starosti od 16 do 29 let izpostavljen sovražnim sporočilom na spletu. V posvetovanju o državljanskem prostoru, ki ga je leta 2024 izvedla FRA, je 67 % organizacij, ki so odgovorile, navedlo, da so bile žrtve verbalnih groženj in napadov na spletu.

Mnenje FRA št. 3
Države članice so spodbujene, da razvijejo ali posodobijo nacionalne strategije za podporo, zaščito in opolnomočenje civilne družbe, v skladu s priporočilom Komisije za leto 2023 glede sodelovanja in strategijo EU za civilno družbo. Kot horizontalna skrb bi takšne strategije lahko vključevale tudi sorazmerne ukrepe za reševanje izzivov integritete informacij, kot je sodelovanje z akterji civilne družbe, vključno z organizacijami civilne družbe, za podporo odpornosti družbe na dezinformacije.

3.  Izzivi za spodbudno pravno okolje

Podatki, zbrani s strani FRA in drugih, kažejo na primere poseganja v svobodo združevanja, mirnega zbiranja in izražanja s strani države, pa tudi napade tretjih oseb na akterje civilne družbe. Organizacije civilne družbe in drugi so poročali o povečanih pritiskih na svobodo združevanja, zbiranja in izražanja, zlasti v zvezi s štirimi vprašanji: okoljevarstvenim aktivizmom, paradi ponosa in protesti v podporo Palestincem ter podporo migrantom. Številne države članice so sprejele, predlagale ali ohranile zakonodajo, ki lahko ogrozi temeljne svoboščine pod pretvezo zaščite varnosti, javnega reda ali upravne učinkovitosti. 

Nekateri od teh ukrepov – na primer preveč omejevalna pravila o zborovanjih in protestih, vključno s preventivnimi prepovedmi, obremenjujočimi zahtevami glede registracije ali poročanja ter zakoni ali uradno retoriko, ki stigmatizirajo organizacije civilne družbe na podlagi njihovega financiranja ali dejavnosti – namerno ali nenamerno prispevajo k okolju, v katerem se organizacije civilne družbe in aktivisti pri izvajanju dela na področju človekovih pravic srečujejo z ovirami.

Vsakič, ko države članice delujejo v okviru prava EU, morajo spoštovati Listino EU o temeljnih pravicah, kar velja tudi za postopek sprejemanja zakonodaje in oblikovanja politik. Agencija FRA v svojem poročilu iz leta 2025 z naslovom »Boljša zakonodaja – Ocene vpliva na človekove pravice pri sprejemanju zakonodaje« poudarja, da morajo zakonodajalci v EU in državah članicah pred sprejetjem zakonodaje oceniti vpliv politik in zakonodaje na človekove in temeljne pravice. Poročilo nadalje poudarja, da odprt in vključujoč pristop k zakonodajnemu procesu zainteresiranim stranem omogoča, da izrazijo svoje pomisleke ter prispevajo dokaze in strokovno znanje. To ni le izraz dobrega upravljanja, temveč pomaga tudi preprečiti sprejemanje zakonodaje, ki bi lahko vodila do kršitve človekovih pravic. Vključevanje vseh segmentov družbe in reprezentativnih organizacij civilne družbe v proces odločanja ustvarja bolj vključujočo in pravično družbo ter ima „opogumljajoč učinek“ na marginalizirane skupine. Poročilo ugotavlja, da države članice redko določajo obveznost upoštevanja prispevkov organizacij civilne družbe ali prizadetih skupin ali obveznost zagotavljanja povratnih informacij o takih prispevkih. Organizacije civilne družbe poročajo, da so povratne informacije o posvetovanjih pogosto nedosledne ali da v njih manjkajo kakršne koli vsebinske razlage o tem, kako so bili upoštevani komentarji, ki so jih predložile organizacije civilne družbe. Kratki roki ali pospešeni postopki v primeru zapletenih zakonodajnih predlogov dodatno ovirajo sodelovanje organizacij civilne družbe.

Mnenje FRA št. 4

Države članice morajo zagotoviti spoštovanje svobode združevanja, zbiranja in izražanja ter preprečiti, da bi zakonodaja nesorazmerno omejevala civilni prostor. Države članice naj se vzdržijo sprejemanja pravnih ali drugih ukrepov, ki neupravičeno ovirajo delovanje organizacij civilne družbe, vključno s tistimi, ki zagovarjajo pravice ljudi v ranljivem položaju, kot so prosilci za azil, verske ali etnične manjšine, Romi in osebe LGBTIQ+.

Mnenje FRA št. 5

Tako institucije EU kot države članice bi morale v okviru oblikovanja politik in zakonodajnih postopkov izvajati ocene vpliva na človekove pravice, da bi preprečile nenamerne omejitve ali stranske učinke na civilni prostor ter zagotovile sorazmernost morebitnih omejevalnih ukrepov. V tem okviru bi morale države članice zagotoviti, da so ustrezne organizacije civilne družbe, vključno z organizacijami za zagovorništvo, ki zastopajo in delujejo v imenu ljudi v ranljivem položaju, pravočasno obveščene in da imajo dovolj časa za podajanje pripomb k predlagani zakonodaji. Ocena učinka ali besedilo, ki spremlja zakonodajni predlog, bi moralo prikazati, kako so bili upoštevani rezultati posvetovanja z neodvisnimi strokovnimi organi za temeljne pravice in organizacijami civilne družbe.

4.  Zaščita akterjev v civilnem prostoru

Letna posvetovanja agencije FRA o državljanskem prostoru so skozi leta pokazala, da so organizacije civilne družbe, dejavne na področju temeljnih pravic, doživele vrsto incidentov, vključno z grožnjami in napadi, pri čemer se intenzivnost teh izkušenj spreminja glede na čas, geografsko lokacijo in teme, s katerimi se ukvarjajo. V najnovejšem posvetovanju so bili med izbranimi možnimi odgovori incidenti, ki so bili FRA najpogosteje prijavljeni, spletni verbalni napadi in grožnje (67 % anketirancev je to doživelo pogosto ali včasih), negativna poročanja ali kampanje v medijih (60 % pogosto ali včasih), politično motivirana zmanjšanja sredstev (39 % pogosto ali včasih), prekomerni upravni nadzori ali revizije (36 % pogosto ali včasih) ter osebne verbalne grožnje in napadi (36 % pogosto ali včasih). Kot ključne izzive so bili dojemani tudi kriminalizacija humanitarne pomoči (21 % pogosto ali včasih), sum nadzora s strani organov pregona (18 % pogosto ali včasih), strateške tožbe proti javni udeležbi (SLAPP) (10 % pogosto ali včasih) in vandalizem (10 % pogosto ali včasih). Ena od desetih organizacij, ki so se odzvale, je poročala, da so bili njihovi zaposleni ali prostovoljci v letu 2024 žrtve fizičnega napada.

Vendar pa raziskava agencije FRA kaže, da 61 % civilnodružbenih organizacij, ki so doživele incidente, teh ni prijavilo niti ni vložilo pritožbe. Najpogostejši navedeni razlog za to je bil, da se ne bo nič zgodilo ali spremenilo (54 %). Posebno zaskrbljujoč je poročani vpliv teh napadov na vpletene organizacije in posameznike. V zadnji raziskavi so 4 od 5 organizacij, ki so odgovorile, navedle, da so njihovi zaposleni ali prostovoljci doživeli psihološke posledice, kot so izčrpanost, depresija, tesnoba in občutek ranljivosti. Več kot polovica je navedla finančne težave ter prekinitev ali zmanjšanje dejavnosti zaradi zunanjih pritiskov.

Mnenje FRA št. 6
Brez prijav žrtve nimajo dostopa do pravnega varstva. Države članice bi morale spodbujati prijavljanje resnih incidentov, s katerimi se soočajo organizacije civilne družbe in zagovorniki človekovih pravic, ter zagotoviti, da se ti primeri ustrezno evidentirajo, preiščejo in kazensko preganjajo. Mehanizmi za poročanje in dokumentiranje bi morali omogočati tudi prepoznavanje in analizo ponavljajočih se vzorcev, trendov in razvoja dogodkov, da bi se zajela sistematična narava napadov na akterje civilnega prostora. Da bi v praksi zagotovili dostop do pravnega varstva, bi bilo treba policiji in drugim ustreznim uradnikom, vključno z javnimi tožilci in sodniki, zagotoviti ustrezno usposabljanje, da bi prepoznali in se ustrezno odzvali na incidente, s katerimi se soočajo akterji civilnega prostora. Države članice se spodbuja, naj vzpostavijo strukturirano sodelovanje med organi pregona in organizacijami civilne družbe, ki se soočajo s ponavljajočimi se resnimi grožnjami.

Mnenje FRA št. 7
EU bi morala preučiti dodatne zaščitne ukrepe za organizacije civilne družbe in zagovornike človekovih pravic, kot so nujna finančna pomoč za ogrožene organizacije, usklajevanje razpoložljivih zaščitnih ukrepov v državah članicah ter usposabljanje in podpora na področju upravnih, pravnih in logističnih ureditev. Države članice bi morale preučiti, kako bolje zagotoviti zaščito akterjev civilnega prostora, med drugim z usposabljanjem teh akterjev o zaščitnih ukrepih, pravno pomočjo, tehnično in finančno podporo za kibernetsko varnost, psihološko pomočjo in fizično zaščito.

5.  Varovanje dostopa do financiranja

Civilna družba je pomemben partner EU in njenih držav članic pri zagotavljanju, da lahko ljudje v praksi uživajo svoje pravice in svoboščine, kot so zapisane v Listini EU o temeljnih pravicah. Demokratična in družbena odpornost sta odvisni tudi od močne civilne družbe in državljanske udeležbe. Vendar pa obstaja precejšnja vrzel med povpraševanjem po financiranju projektov, namenjenih spodbujanju temeljnih pravic, demokracije in državljanske udeležbe, ter razpoložljivimi sredstvi.

Čeprav se potreba po delu na področjih temeljnih pravic, demokracije in pravne države povečuje, se je z njim povezano financiranje v zadnjih letih zmanjšalo. Skoraj polovica (44 %) anketirancev v najnovejši raziskavi FRA o državljanskem prostoru je poročala, da so v 12 mesecih pred raziskavo doživeli nepričakovano zmanjšanje, ukinitev ali zamrznitev financiranja. Poleg tega so raziskave FRA skozi leta poudarile, da kratki finančni cikli ustvarjajo znatne administrativne obremenitve tako za prosilce kot za donatorje ter omejujejo organizacije civilne družbe na kratkoročne projekte, ki jih je težko trajnostno izvajati z vidika dolgoročnega učinka.

Hkrati je zakonodaja, namenjena zagotavljanju preglednosti ali varnosti, v nekaterih primerih (deloma nehote) povzročila različne težave, kot so nalaganje nesorazmernih ovir pri dostopu civilnodružbenih organizacij do financiranja, njihovo stigmatiziranje kot »tujih agentov« ali ustvarjanje učinka odvračanja pri zagovarjanju interesov in aktivizmu. Na primer, pravila, ki politično dejavnost ali zagovorništvo izključujejo iz upravičenosti do javnega financiranja, lahko postanejo problematična, če so opredelitve „politične dejavnosti“, „zagovorništva“ ali „političnega oglaševanja“ preširoke ali nejasne in potencialno zajemajo naloge, kot so javne kampanje, raziskave politik ali celo redno sodelovanje z oblikovalci politik. To je pripeljalo do samocenzure zagovorniških dejavnosti zaradi strahu pred izgubo financiranja. V nekaterih okoliščinah nevladne organizacije, ki se ukvarjajo z dejavnostmi, ki veljajo za „politične“, tvegajo izgubo statusa dobrodelne organizacije, kar pomeni tudi izgubo davčnih ugodnosti. Nevladne organizacije poročajo tudi o (pogosto nenamernih) posledicah zakonov proti pranju denarja ali financiranju terorizma.

Poleg tega so zakoni o financiranju iz tujine lahko problematični zaradi nesorazmernih glob za prejemanje sredstev iz tujine. 27 % organizacij civilne družbe, ki so se odzvale na posvetovanje FRA o civilni družbi, je poročalo, da so v letu 2024 pogosto ali včasih naletele na težave zaradi pravil o „tujih sredstvih“ ali „tujih agentih“. Na primer, eden od takih zakonov v državi članici EU določa, da organizacijam, ki prejemajo tuja sredstva in ne izpolnjujejo obveznosti poročanja in razkritja, grozijo upravne globe v višini od 1 000 do 10 000 EUR ter celo razpustitev.

Mnenje FRA št. 8

Institucije EU in države članice bi morale zagotoviti, da je pravno in politično okolje naklonjeno dostopu organizacij civilne družbe do raznolikih virov in načinov financiranja. Takšno financiranje bi moralo zajemati celoten spekter dejavnosti, ki jih izvajajo organizacije civilne družbe, vključno z zagovorniškimi in nadzornimi funkcijami ter prizadevanji za krepitev demokratične in družbene odpornosti. Države članice in institucije EU bi morale vzpostaviti strukturiran dialog z ustreznimi zainteresiranimi stranmi, vključno z organizacijami civilne družbe, finančnimi institucijami in nadzornimi organi, da bi opredelile in odpravile ovire, povezane z nesorazmernim poročanjem, skrbno preverjanjem ali pravili o dostopu do finančnih storitev. Pravila za dostop do financiranja iz domačih ali tujih virov morajo biti usklajena z mednarodnimi standardi in pravom EU v zvezi z nediskriminacijo in svobodo združevanja.

6.  Krepitev vključenosti in sodelovanja civilne družbe pri oblikovanju zakonodaje in politik

Evropska komisija je države članice pozvala, naj spodbujajo in omogočajo pregleden in vključujoč okvir za sodelovanje, ki akterjem civilne družbe omogoča smiselno sodelovanje pri oblikovanju politik. To poročilo kaže, da se bo konec leta 2024 razmere v državah članicah znatno razlikovale. Le malo držav članic ima pravno zavezujoča pravila za posvetovanje s civilno družbo, večina pa uporablja nezavezujoče smernice in prakse. Obseg in učinkovitost zavezujočih in nezavezujočih okvirov sta neenaka. Poročilo opredeljuje vrsto obetavnih praks v državah članicah, ki lahko navdihujejo in pomagajo drugim državam članicam premagati ovire za smiselno sodelovanje, kot sta celovit pristop k vsem zakonodajnim aktom, ne glede na to, ali jih predlaga vlada, parlament ali ljudska pobuda, ter uporaba zavezujočih, lahko dostopnih smernic za posvetovanje.

Poročilo kaže, da je razvoj modela predstavniške demokracije, ki ga učinkovito dopolnjuje okvir participativne demokracije, po vsej EU in v državah, ki jih opazuje FRA, še vedno v teku. V strategiji EU za civilno družbo Komisija ugotavlja, da je potrebno nadaljnje zbiranje podatkov in spremljanje priporočila o sodelovanju iz leta 2023. Komisija je napovedala, da namerava v sodelovanju z Evropskim ekonomsko-socialnim odborom in FRA podpreti krepitev zmogljivosti na nacionalni ravni za izvajanje priporočila.

Mnenje FRA št. 9

Da bi omogočile dosledno in smiselno sodelovanje organizacij civilne družbe pri oblikovanju politik, bi morale države članice pregledati svojo zakonodajo in prakse, kot je to spodbudila Komisija v priporočilu o sodelovanju iz leta 2023. Pravila o sodelovanju javnosti morajo zagotavljati jasne postopke in roke ter spodbujati organizacije civilne družbe, da predložijo svoja mnenja. Nacionalni zakonodajalci in oblikovalci politik morajo ta pravila uporabljati dosledno, nediskriminatorno in pregledno. Države članice morajo tudi zagotoviti, da se organizacijam civilne družbe omogoči sodelovanje pri oblikovanju nacionalnih stališč o politikah in zakonodaji na ravni EU, tako da njihova stališča vplivajo na nacionalne in evropske postopke odločanja.

Mnenje FRA št. 10

Javna posvetovanja je treba široko objavljati, spodbujati pa je treba tudi sodelovanje vseh članov družbe, vključno z ljudmi v ranljivem položaju in njihovimi predstavniškimi organizacijami. Organizacijam civilne družbe in drugim akterjem je treba zagotoviti dovolj časa, da se lahko smiselno odzovejo na zakonodajne in politične pobude, organi pa morajo udeležence obvestiti o izidih posvetovanj.

Mnenje FRA št. 11
EU in države članice morajo preučiti izzive, s katerimi se v praksi sooča civilna družba, in na tej podlagi razviti usposabljanja in orodja za smiselno sodelovanje pri oblikovanju politik. V zvezi s tem morajo tako institucije EU kot države članice zagotoviti ustrezne postopke, proračunska sredstva in usposabljanja za uradnike in akterje civilne družbe na področju javnega sodelovanja.