Priznanje predsednice Republike Slovenije Nataše Pirc Musar za delo na področju varstva, zagotavljanja in uveljavljanja človekovih pravic ter prispevek h krepitvi družbene zavesti o pomenu varovanja človekovih pravic v letu 2024 so prejeli izbrisani.
(Predsedniška palača, 10. 12. 2024)
Foto: Matjaž Klemenc/UPRS
Kot je v govoru na slovesnosti ob mednarodnem dnevu človekovih pravic izpostavila predsednica, so "včasih popolnoma običajni ljudje zaradi posebnih okoliščin prisiljeni, da postanejo zagovorniki človekovih pravic. Bodisi ker so kršene njihove človekove pravice bodisi ker se postavijo v bran drugim iz svoje okolice, ki doživljajo kršitve. In današnji dan je dan teh pravih zagovornikov pravic – ljudi, ki to niso nameravali postati, pa jih je življenje v to pravzaprav prisililo."
Kot je navedeno v obrazložitvi predsedničinega priznanja, so izbrisani "zgodba o arbitrarni in sistemski krivici oblasti, ki je hipoma črtala in izbrisala iz življenja Republike Slovenije celotno skupino ljudi. So najbolj množična kršitev pravic v zgodovini samostojne države Slovenije. Kršitev izbrisa pravic, ki še vedno ni dokončno odpravljena.
Izbrisani so do osamosvojitve tvorno živeli med nami in prispevali svoj del slovenski družbi, dokler niso več mogli in smeli. Prisiljeni so bili postati zagovorniki človekovih pravic, zagovorniki v pravem pomenu Deklaracije o zagovornikih človekovih pravic Organizacije združenih narodov. Generalna skupščina OZN je to deklaracijo sprejela 9. decembra 1998 za širjenje prostora delovanja civilnodružbenih zagovornikov človekovih pravic in njihovega varstva.
Posamezniki in posameznice, ki so jih slovenske oblasti leta 1992 izbrisale iz registra stalnega prebivalstva in jim s tem odvzele vse uradno pripoznane pravice obstoja in življenja v Sloveniji, so si tri desetletja vseskozi neutrudno prizadevali, da bi bile krivice popravljene.
Preživeli in preživele izbrisa so si s samoorganiziranostjo in vztrajnostjo sami uspeli zase izboriti spoštovanje človekovih pravic. Za to so morali uporabiti vse domače in nato še mednarodne mehanizme za zaščito človekovih pravic. Svoj boj so bili javno, s tem pa so večjo pravno varnost izborili tudi za vse prebivalke in prebivalce Slovenije.
S sodbami Ustavnega sodišča Republike Slovenije in Evropskega sodišča za človekove pravice so dosegli, da si je status lahko uredila približno polovica izbrisanih, ki so bili upravičeni do odškodnin.
Boj izbrisanih ni bil boj samo za izbrisane, vseskozi je bil tudi boj za pravno državo, kjer se spoštujejo pravice vseh prebivalcev in prebivalk. Ta boj še vedno traja in izjemna predanost izbrisanih se danes nadaljuje. Krivice izbrisa še vedno niso popravljene in tudi več kot trideset let po izbrisu imamo še vedno osebe brez stalnega in tudi brez začasnega prebivališča, brez prihodkov, pravice delati – brez pravice biti. Njihov položaj lahko razreši le zakon, ki bo dal pravno podlago nujnim ukrepom.
Mnogi od preživelih izbrisa so v zadnjih letih umrli. Še živeči ter njihovi potomci in potomke danes vztrajajo v prizadevanjih, da se ne pozabi na nikogar in da ne bo nihče ostal zadaj, sam. Izbrisani delujejo skozi ustanavljanje in sodelovanje v okviru različnih društev, pa tudi prek neformalnih oblik združevanja in delovanja. Prav vsak od njih se je, bodisi javno bodisi v zasebnem življenju, boril za to, da si povrne, kar mu ali ji je država nezakonito odvzela.
Podelitve so se udeležile tudi članice Ženskega lobija Slovenije: Sonja Lokar, Milena Šmit, Maca Jogan (žal je ni na fotografiji), Violeta Neubauer in Liana Kalčina.
(od leve proti desni) Violica Neubauer, Eva Tomič, Sonja Lokar, Milena Šmit, Neža Kogovšek in Liana Kalčina
Ženski lobi Slovenije
zenskilobi@gmail.com