Predstavnice ŽLS so se udeležile 80-obletnice ustanovitve makedonske Antifašistične zveze žensk

80-obletnica ustanovitve makedonske Antifašistične zveze žensk

Makedonska FAMA (Feministična antifašistična mreža) je 12. decembra letos proslavila 80-obletnico ustanovitve makedonske AFŽ. Na slavnostni akademiji, ki se je v sodelovanju s fundacijo Friedrich Eber Stiftung odvila v Makedonski kinoteki, je v imenu Ženskega lobija Slovega in društva Dobrnič s pozdravnim govorom nastopila dr. Vera Klopčič, skupaj s predstavnicami FAME iz Makedonije (Mita Starova), Srbije (Aida Čorović), Hrvaške (Karolina Leaković) in BiH (Aida Koluder-Agić). Rdečo nit vseh nagovorov je predstavljal zgodovinski spomin kot opomnik o pomenu in pomembnosti ustanovitve AFŽ med borbo proti okupatorju ter o moči ženskega solidarnostnega gibanja v vlogi odločilnega mejnika za kasnejše povojno družbeno uveljavljanje žensk. Enotna je bila tudi ugotovitev, da ostajajo zaveze AFŽ dandanes ne le žive, temveč da so v družbeno-političnih razmerah, ki se čedalje bolj zaostrujejo, zanesljive vodnice in navdihovalke v boju proti izgubi ali zmanjševanju težko pridobljenih pravic.

Vednosti o dosežkih ženskega gibanja v Makedoniji ohranjajo tudi dokumentarni filmi o narodnih herojih in herojinjah, ki so tlakovale ustanovitev AFŽ, čeprav tega nekatere niso dočakale. Na povabilo občinske borčevske organizacije Karposh smo si ogledale dokumentarec o neizmerni požrtvovalnosti in pogumu mlade partizanke Elpine Karamandi- Bisere, ki je organizirala narodni odpor v Bitoli in je padla leta 1942, stara 22 let.

Naslednji dan smo v Muzeju Makedonije smo prisostvovale promociji zbornika znanstvenih razprav z naslovom »Makedonka – organ AFŽ« (1944-1952), ki je nastal v okviru projekta ženskih arhivov ter ženskih študij v sodelovanju društva Cinik s fundacijo Heinrich Boell. Pet avtoric in dva avtorja zbornika je delilo svoje izkušnje in kritične poglede, pridobljene med nastajanjem te publikacije.  

Izjemno zanimiva je bila tudi »politična tura«, kjer nas je sociologinja Ivana Bračić vodila po centru makedonske prestolnice in nam odkrivala stranpoti presežkov megalomanske domovinske politične arhitekture, nastale po letu 2014, katere idejo je skovala nacionalistična vlada Nikole Gruevskega.

V soboto, 14.decembra, smo bile udeleženke FAMINE proslave povabljene na mednarodno regionalno konferenco v organizaciji NVO Progres in Fundacije Kalevi-Sorsa z naslovom »Guarding democracy«, ki je obravnavala izziv zoperstavljanja dvigu desničarskih populizmov v Evropi in na Zahodnem Balkanu.

Iz panelne razprave povzemam bistvene poudarke:

• čeprav se vse politične strani v manjšem ali večjem obsegu poslužujejo dezinformacij, ki požirajo družbo od znotraj, na njih pretežno sloni desni populizem. Kako najti učinkoviti sistemski odziv? Levi politični pol bi moral biti bolj proaktiven, ne le reaktiven, ponovno bi moral iznajti način, kako bolj neposredno nagovarjati ljudi, da bi jim lahko odkrivali lažne novice, predvsem brez vzvišenosti;
• erozija vrednot je povezana z večnim vprašanjem, ali moč spremeni ljudi ali se ljudje spremenijo, ko dobijo moč? Kaj najbolj vpliva na (ne)zaupanje ljudi? Že četrt stoletja se razmere slabšajo, čedalje bolj se uveljavlja vladavina slabih ljudi – kakistokracija. In raziskave kažejo, da imajo bolj odtujeni ljudje, ki verjamejo v teorijo zarot, rajši populiste. Poseben problem predstavlja »desničarski patriotizem«, ki ima za cilj, da čim bolj razdeli družbo in da ljudje postanejo jezni - kako se mu upreti? Kako združiti zmerne ljudi? Pravi odgovor je večja transparentnost in večja odprtost delovanja politike;
• kaže, da je v regiji največji problem Srbija oziroma populistični pristop njenega predsednika, ki vsak dan komunicira preko medijev in ljudem »razlaga svet« ter seje strah o ogroženosti njihove države. Sovraštvo in diskriminacija sta čedalje bolj prisotna v družbi, sedaj med seboj obračunavajo že otroci, v šoli pa prevladuje čedalje bolj tradicionalna vzgoja, med tem ko se v proračunu drastično znižujejo sredstva za socialne programe; oblast verjame, da je cerkev institucija, ki »brani narod«. Vučić dela vse, da bi Črna gora »skrenula s puta«, s svojim ideološkim vplivom je »zarazio« tudi Makedonijo, srbske obveščevalne službe delujejo v vseh balkanskih državah;
• integracija v EU je zastala, EU je predolgo »sadila rožice«, zaposleni v državnih institucijah so vsak dan bolj apatični, letargija se poglablja in ljudje vse bolj zaupajo populistom, ki jim ustvarjajo pričakovanja, vrzel med obljubami in realnostjo pa premoščajo s tem, da ustvarjajo sovražnike - grešne kozle. Kako zaščititi državne institucije pred erozijo?
• politika mora dati roke stran od pravosodja, ljudje so trideset let spremljali sodelovanje sodstva pri pri(h)vatizacijah in drugih korupcijskih dejanjih, populizem pa se goji v spregi sodstva s politiko;
• v današnji družbi »postresničnosti« je nujno povečati medijsko pismenost ljudi!

Zapisala Milena Šmit