Razprava na izredni skupni seji odborov DZ za obrambo in za zunanjo politiko, 9.4. 2025.
Stališča Ženskega lobija Slovenije (ŽLS) do oboroževalne tekme v EU in militarizacije družbe
Dejstvo je, da je svet postal nepredvidljiv in da nove vojne, tudi v naši najbližji soseščini, niso izključene.
Dejstvo je, da v vojnah nesorazmerno umirajo in trpijo civili, zlasti ženske, otroci in starejši ljudje.
Pri odločanju o oboroževanju, vojnah in miru, glas večine žensk, nas, ki smo za mir, ni slišan, dostikrat celo ženske, ki imajo privilegij o tem odločati, govorijo in ravnajo kot agentke orožarskih lobijev. Temu želimo narediti konec. Zato ni čudno, da so se na poziv ŽLS, da naj aktivne ženske vseh vrst in političnih barv v Sloveniji ustanovimo koalicijo Ženske za mir, odzvalo več kot sto vidnih, uveljavljenih žensk iz vse Slovenije. V kratkem bo ustanovna seja te koalicije in kar bomo mogle, bomo storile, da se v Sloveniji odločimo za diplomacijo, in ne za brezglavo oboroževanje.
Oboroževanje in spreminjanje EU v še eno do zob oboroženo velesilo, ki se bo z drugimi borila za delitev interesnih sfer, je napačna politična strategija - to nas ne more obvarovati pred vojno, lahko nas pa pospešeno pahne vanjo.
EU ima zgodovinsko priložnost, da se poveže z vsemi državami sveta, ki bodo žrtve politike, v kateri se sloni ljubijo in bojujejo tako, da poteptajo travo.
Slovenija se mora v EU in globalno zavzemati proti sejanju strahu pred vojno in vojnemu hujskaštvu, za politiko miru in nenasilja. K temu nas obvezuje naša Ustava. Zavzemati se za obnovo svetovne ureditve, v kateri je način sobivanja aktivna miroljubna koeksistenca in se spoštuje suverenost vseh držav in narodov ter pravica narodov do samoodločbe ter pravica vseh ljudi, da uživajo nedeljive človekove pravice.
Ne smemo kar pohlevno sprejeti avtokratskih odločitev izvršnih organov EU, ne da bi se prej v široki javni razpravi Evropejci_ke posvetovali in dogovorili, kako si predstavljamo varnost, tudi človekovo varnost. In to ne samo varnost pred zunanjimi agresorji v novonastali situaciji, temveč tudi kako bomo dosegli, da ju plača kapital, ne ljudje z nazadovanjem svoje kvalitete življenja in z opuščanjem ukrepov proti klimatskemu zlomu, kjer se doslej EU, niti kdo drug, ni ravno izkazal. Naravne katastrofe pa se množijo iz dneva v dan, življenje na planetu, kot smo ga poznali, pa izumira.
EU, ki bi je s stališča njenih obubožanih in nad demokracijo obupanih ljudi ne bilo vredno braniti, ne bi rešilo nobeno orožje.
Orožarski posli se zdijo privlačen način za reševanje iz razvojnega zaostajanja EU, tudi iz grozeče evropske ekonomske recesije, kot spodbuda raziskovanju in konkurenčni industrijski proizvodnji. A velika vlaganja v mirnodobsko zeleno preobrazbo, v odpravo revščine, v šolstvo, v socialno varnost starejših, v znanost in podpiranje inovacij, da postanejo konkurenčni in donosni produkti, je varnejša izbira in bolj vpliva na rast BDP, kot vlaganje v orožje. To bo v najboljšem primeru končalo v odpisu , sicer pa postalo izvozni produkt za tuje genocidne vojne ali pa se bo celo uporabilo proti nam samim.
Vse te izkušnje v prejšnji in sedanji državi že imamo in nas niso niti varovale, niti dvignile našega BDP. Rešila nas je odločenost, da dosežemo nacionalno suverenost po ustavni in mirni poti, in pripravljenost ljudi, da se branimo pred agresijo in se opremo na mednarodno diplomacijo, ki nam je pomagala ustaviti desetdnevno vojno.
Če hočemo mir, uporabljajmo diplomacijo in institucije za političen dialog, ki jih imamo - npr, OVSE v Evropi in OZN globalno. Nobena od njih ni popolna, daleč od tega, a če jih bomo kar odpisali, nimamo več forumov za pogovore diplomatov, ostane samo še pravica močnejšega. V tako zastavljenem reševanju konfliktnih mednarodnih interesov ne EU, ne Slovenija ne moreta zmagati.
Čas je, da od prijaznih, miroljubnih besed, ki so sicer v tej vojnohujskaški atmosferi blagodejne za naša ušesa, oblast naredi tudi kako dejanje.
Na primer: Ne moremo prisiliti Orbana, da aretira Natanjahuja, lahko pa proti temu nastopimo v EU in lahko kot država uveljavimo sankcije proti Izraelu zaradi genocidnih dejanj sionističnega terorja v Palestini.
Mir lahko branimo tako, da kot država dosledno izvajamo mednarodna pravila, ki veljajo za vse, in na tem vztrajamo, čeprav se veliki delajo, da zanje ne veljajo več. Nihče na tem svetu pa ni več dovolj velik, da bi povezanim državam, ki trpijo samovoljo velikih, lahko dolgoročno vsilil svoje interese in svojo voljo. Svoboda se začne, ko sužnji odklonijo, da bi ostali sužnji tako, da razvijejo in uveljavijo alternativo, ki bo odpravila vsako suženjstvo!
Za ŽLS, predsednica, Sonja Lokar
Ljubljana, 9.4. 2025
Ženski lobi Slovenije
zenskilobi@gmail.com