Zakaj mnoge ženske ne želijo postati matere ? Primer Francije: Materinstvo ni pravljica

Večkrat vidimo obraze sijočih mater, polnih ljubezni. Vidimo slike in slišimo zgodbe, ki poveličujejo materinstvo. Tudi te nam omogočajo, da si zlahka predstavljamo, kako je imeti otroka, ki bi nam prinesel veselje, izpolnitev, smisel življenja, ljubezen. Kolikokrat se ob tem vprašamo, kolikšni so stroški, povezani z nosečnostjo, porodom in skrbjo za oitroka. Sta oče in mati pri tem enako obremenjena ? 

Observatorij za ekonomsko emancipacijo žensk, ki je bil ustanovljen leta 2022 in deluje pri francoski ženski fundaciji Fondation des femmes raziskuje vprašanja ekonomske neenakosti žensk, nadaljuje z analizo dejavnikov neenakosti med ženskami in moškimi, v pričujoči analizi v času materinstva. Ali je slabši položaj mater lahko posledica slabega individualnega upravljanja - v kar avtorji analize ne verjamejo - ali gre za širša družbena vprašanja ? 

Vloga omenjene Francoske ženske fundacije  je podpirati vse ženske pri njihovi izbiri, pri njihovi pravici do nadzora nad svojim telesom in pri materinstvu. Borijo se za pravico in dostop do splava in da ženske, ki se odločijo, da ne bodo postale matere, ne bi bile več stigmatizirane. Po drugi strani pa se borijo, da materinstvo ne bi bilo več dejavnik prekarnosti. 

Postati mama, tudi za tiste ženske, ki se za to odločijo, ni popolna pravljica, v katero še vedno verjamemo.

Cilj raziskovanja in zapisov, ki jih je objavila opazovalnica, je izpostaviti in poudariti zapletene mehanizme, ki ženske ohranjajo v položaju ekonomske negotovosti, in predlagati rešitve za njihovo odpravo.

Da bi izmerili te neenakosti in pasti revščine, ki ženskam grozijo skozi vse življenje, je Fundation des Femmes ustanovila Observatorij za ekonomsko emancipacijo žensk (  l’Observatoire de l’émancipation économique des femmes)

Observatorij se v svojih prispevkih  z naslovoma »Stroški biti mati« in »Stroški ločitve« vrača k ekonomski negotovosti mater z zaskrbljujočimi ugotovitvami:

• ženskam, ki postanejo matere, se v petih letih po rojstvu otroka v povprečju zmanjša dohodek za približno 25 %. Pri ženskah z najnižjimi plačami je ta razlika lahko celo do 40 %*;

• 82 % žensk vodi enostarševske družine in 40 % enostarševskih družin živi pod pragom revščine** ;

• 20 % žensk ob razvezi zakonske zveze zapade v revščino v primerjavi z 8 % moških***;

• Povprečni znesek prispevka socialne države za hrano na otroka je v Franciji 170 €, medtem ko je ocenjeni strošek izobraževanja otroka 625 € na mesec.****

     Viri:

     *  «Les trajectoires professionnelles des femmes les moins bien rémunérées sont les plus affectées par l’arrivée d’un enfant», INSEE, 2019

     "Prihod otroka najbolj prizadene karierne poti najnižje plačanih žensk", INSEE, 2019

     ** ŠTUDIJA O EKONOMSKEM IN SOCIALNEM POLOŽAJU STARŠEV SAMOHRANILCEV, OFCE Sciences Po, Hélène Périvier, januar 2020*https://www.insee.fr/fr/ statistika/3631116#blok-naslov-6

     ÉTUDE SUR LA SITUATION ÉCONOMIQUE ET SOCIALE DES PARENTS ISOLÉS, OFCE Sciences Po, Hélène Périvier,  janvier 2020

     *** https://www.insee.fr/fr/ statistika/3631116#blok-naslov-6

     ****  Študija DREES, objavljena leta 2016

     Etude de la DREES publiée en 2016

Materinstvo ima tudi negativne posledice na življenje žensk: negotovost, prekarnost, poporodna depresija, težave pri poklicnem napredovanju, izolacija v odnosih itd.

• 27 % žensk, ki so bile diskriminirane na delovnem mestu, pravi, da so bile diskriminirane zaradi nosečnosti ali porodniškega dopusta*

• Leto po rojstvu otroka je 47 % mater zmanjšalo ali opustilo svojo aktivnost v primerjavi s 6 % očetov, 59 % mater pa redno vzame bolniški dopust v primerjavi z 25 % očetov.**

• Medtem ko si ženska s prihodom otroka nakoplje dodatnih 5 ur dela, moški nasprotno »prihrani« 2 uri gospodinjskega in starševskega dela.***

     Viri:

     * Défenseur des droits, « La perception des discriminations dans l’emploi », 13e baromètre discriminations emplois, 2020.

     Zagovornik pravic, »Zaznavanje diskriminacije pri zaposlovanju«, 13. barometer diskriminacije na delovnem mestu, 2020.

     ** CSEP et BVA, Prise en compte de la parentalité dans la vie et au travail, 2019.

     CSEP in BVA, Upoštevanje starševstva v življenju in na delovnem mestu, 2019. 

     *** Delphine Roy, «Le travail domestique : 60 milliards d’heures en 2010 division» Redistribution et politiques sociales, INSEE.

     Delphine Roy, “Delo v gospodinjstvu: 60 milijard ur v oddelku 2010” Prerazporeditev in socialne politike, INSEE

Naslovna fotografija je povzeta s spletrne strani SLOART

Anica Sodnik Zupanec - Mati z otrokom - Galerija in dražbena hiša SLOART