PREDLOGI UKREPOV IN SISTEMSKIH SPREMEMB ZA POLITIČNO ENAKOST SPOLOV NA LOKALNI RAVNI
Uravnotežena zastopanost žensk in moških na mestih odločanja je eden temeljnih pogojev za delovanje pristne lokalne demokracije. Ženski lobi Slovenije je septembra 2026 pripravil celovito analizo z naslovom Zastopanost žensk v lokalni politiki 2022–2026, katere izsledki razkrivajo globoko sistemsko vrzel med številom kandidatk in njihovo dejansko izvolitvijo v organe lokalne samouprave.
Statistični podatki jasno kažejo naslednji trend upadanja:
Analiza opozarja na kritično dejstvo, da v kar 130 od skupno 212 občin v Sloveniji na vodilnih položajih (župan ali podžupan) ni niti ene ženske. Izvoljivost žensk je prav tako statistično nižja od moških kolegov, saj je bilo izvoljenih le 26,9 % kandidatk za županjo v primerjavi s 35,9 % moških kandidatov za župana. Ti podatki potrjujejo, da trenutni sistem ne zagotavlja enakih možnosti za uspeh.
Ključni vzroki za politično podzastopanost žensk
Domače in tuje empirične raziskave identificirajo štiri ključne strukturne ovire, ki neposredno zavirajo politično napredovanje žensk na lokalni ravni:
- Kopičenje kandidatk na dnu kandidatnih list: Kljub temu, da stranke na liste formalno uvrstijo zadostno število žensk, jih prepogosto pozicionirajo na mesta, ki v praksi ne prinašajo realnih možnosti za izvolitev.
- Moška prevlada na vodilnih mestih: Prva mesta na kandidatnih listah praviloma zasedajo moški. To je še posebej problematično v občinah, razdeljenih na več volilnih enot, kjer umestitev na vrh liste ključno določa končni uspeh.
- Negativni učinki preferenčnega glasovanja v stereotipnih okoljih: V okoljih z močno prisotnimi tradicionalnimi spolnimi predsodki odprte liste in preferenčni glasovi pogosto delujejo kot mehanizem za reprodukcijo spolne vrzeli, saj volivci in strankarski odločevalci pogosteje podrejo prvotno uravnotežen vrstni red v korist moških kandidatov.
- Slabosti večinskega volilnega sistema v majhnih občinah: Ker se v večinskem sistemu voli neposredno posamezne kandidate v manjših enotah, odsotnost strankarskih list onemogoča uporabo klasičnih spolnih kvot. Stranke kandidatk pogosto ne umeščajo v tiste enote, kjer bi imele realno možnost za zmago.
Prehod od spolnih kvot k popolni pariteti
Osrednji predlog Ženskega lobija Slovenije obsega temeljito prenovo pravil kandidiranja, s katero bi prešli z obstoječega 40-odstotnega minimalnega praga na načelo popolne paritete 50 : 50.
Ta sprememba zahteva dopolnitev veljavne zakonodaje, ki ureja lokalne volitve, z naslednjimi ukrepi:
Uvedba celotne zadrge: Trenutna zakonska ureditev predpisuje izmenično razvrščanje po spolu le za prvo polovico kandidatne liste. Novi predlog zahteva razširitev tega pravila na celotno kandidatno listo. Pri listah z neparnim številom kandidatov se dopusti odstopanje za eno mesto v korist enega izmed spolov. Dodatno velja pravilo, da mora biti v primeru razdelitve občine na več volilnih enot na vrhu kandidatne liste v polovici enot obvezno uvrščena ženska. S tem bi Slovenija sledila preizkušenim dobrim praksam držav, kot je Francija, kjer je izmenični sistem (zadrga) prinesel dejansko pariteto na lokalni ravni.
Sprememba strukture volilnih enot: Predlaga se popolna odprava majhnih volilnih okrajev, tako da celotna občina postane ena volilna enota, ali pa določitev visokega minimalnega števila mandatov, ki se podeljujejo znotraj posamezne enote. V majhnih okrajih (kjer se volijo le 3 ali 4 svetniki) stranke običajno dobijo le po en mandat, ki praviloma pripade nosilcu liste (statistično večinoma moškemu). Večje volilne enote zvišujejo stopnjo proporcionalnosti in omogočajo realno uvrstitev kandidatk, razporejenih po sistemu zadrge, v občinski svet.
Zakonodajne rešitve za zaščito paritete pred zaznanim negativnim vplivom preferenčnih glasov
Ker lahko preferenčni glasovi v sistemu odprtih list popolnoma porušijo paritetni vrstni red, ki so ga stranke oblikovale na listi, ŽLS predlaga preučitev treh specifičnih zakonodajnih rešitev:
- Model paritetne podelitve mandatov: Sistemski ukrep predvideva, da mandate avtomatično prejme natanko polovica najvišje uvrščenih kandidatk in polovica najvišje uvrščenih kandidatov z določene liste. Pri neparnem številu dobljenih mandatov se dopusti razlika enega mandata več v korist enega od spolov.
- Mehanizem zadržanega preferenčnega glasu: Preferenčni glasovi bi kandidata premaknili naprej po lestvici le v primeru, ko t a doseže izjemno visok zakonodajni prag (na primer več kot 20 % vseh glasov, ki jih je prejela lista). V nasprotnem primeru se v celoti ohrani paritetni vrstni red, ki ga je vnaprej določila politična stranka.
- Sistem dvojne paritete po italijanskem vzgledu: Ta ukrep prenaša pariteto neposredno v fazo glasovanja. Če se volivec odloči izkoristiti možnost podelitve dveh preferenčnih glasov znotraj iste liste, morata biti glasova obvezno podeljena kandidatoma različnih spolov. V kolikor volivec oba glasova nameni kandidatoma istega spola, se drugi glas zakonsko opredeli kot neveljaven.
Zagotavljanje enakih možnosti za županske funkcije
Področje županskih kandidatur izkazuje največje asimetrije. Predlog predvideva vnos novega, 106.a člena v volilno zakonodajo, ki bi določil, da delež županskih kandidatk posamezne politične stranke na lokalni ravni ne sme biti nižji od 40 % vseh vloženih kandidatur. Dolgoročni cilj, ki naj se uresniči po preteku treh lokalnih volilnih ciklov, pa je uzakonitev popolne paritete.
Transparentnost odgovornosti vlagateljev list za izvoljivost kandidatk
Ker so odločevalci v političnih strankah in na neodvisnih listah javnosti skriti ključni vratarji (gatekeepers) pri dostopu žensk do političnih funkcij, morajo poleg deklarativne podpore prevzeti tudi materialno in pravno odgovornost. Predlagane so dopolnitve zakonodaje o političnih strankah:
Okrepitev obveznih sestavin statuta političnih strank: Statut stranke mora poleg splošnega zagotavljanja enakih možnosti izrecno opredeliti konkretne ukrepe za izvajanje programov usposabljanja in mentorstva za manj zastopani spol in mlade, jasne strategije za uvrščanje kandidatk na izvoljiva mesta ter pozitivne ukrepe za zagotavljanje finančne in logistične podpore kandidatkam. Kot kažejo izkušnje iz Nemčije, se pot do politične moči začne že znotraj strankarskih struktur, zato morajo stranke vzpostaviti stalne mentorske mreže in programe privabljanja ter opolnomočenja žensk za vstop v lokalno politiko, preden se sploh začne uradni postopek evidentiranja kandidatov.
Uvedba obveznega javnega poročanja: Stranke in smiselno tudi neodvisne liste morajo v okviru svojih letnih poročil priložiti posebno prilogo s podatki o spolni strukturi kandidatov, deležih na izvoljivih mestih ter o natančnem znesku finančnih sredstev, ki so bila neposredno namenjena podpori kampanj žensk.
Spodbujevalni model javnega financiranja: Predlog ne predvideva avtomatičnega odvzema osnovnih proračunskih sredstev. Namesto tega uvaja napreden spodbujevalni model, kjer se dodelitev dodatnega dela finančnih sredstev iz proračunov lokalnih skupnosti neposredno veže na izpolnjevanje merljivih in javno preverljivih standardov za doseganje enakosti spolov.
Uravnoteženost izvršilnih funkcij in izboljšanje delovnega okolja v občinah
Politična moč se ne oblikuje le preko predstavniških teles, temveč primarno znotraj izvršilne veje oblasti.
ŽLS zato predlaga naslednje dopolnitve sistemske zakonodaje o lokalni samoupravi:
Pariteta na ravni podžupanskih mest: V občinah, kjer je imenovanih več podžupanov, zakonodaja mora zahtevati obvezno zastopanost obeh spolov. V primerih, ko ima občina le enega podžupana in je izvoljeni župan moški, se mora prednostno zagotoviti imenovanje podžupanje. (Opomba: s tem se vlagatelje list zavezuje k uvrstitvi potencialne kandidatke za podžupanjo na izvoljivo mesto.)
Uzakoniti pravilo: zastopanost vsakega spola v vseh organih najmanj 40-odstotna: Poleg podžupanskih mest je smiselno – po vzgledu Finske – uzakoniti tudi pravilo, da mora biti v vseh občinskih organih (odborih, komisijah in delovnih telesih) ter v svetih javnih zavodov in podjetij, katerih ustanoviteljica je občina, zastopanost vsakega spola najmanj 40-odstotna.
Usklajevanje političnega dela in družinskega življenja: Da bi preprečili izločanje oseb z družinskimi in skrbstvenimi obveznostmi (saj ženske še vedno nesorazmerno pogosteje prevzemajo skrb za otroke in starejše), morajo občine v svojih poslovnikih prilagoditi termine sej občinskega sveta in delovnih teles, zagotoviti njihovo predvidljivost ter po potrebi omogočiti varstvo otrok in ustrezno podporo pri oskrbi pomoči potrebnih starejših.
Sprejetje zavezujočih etičnih kodeksov: Občine morajo sprejeti etični kodeks za lokalne funkcionarje, ki jasno opredeljuje nedopustna ravnanja, kot so seksizem, spolno nadlegovanje, verbalno in spletno nasilje. Kodeks mora predvideti varne postopke prijave, zaščito prijaviteljev ter jasne sankcije v okviru zakonskih pristojnosti občine, saj tovrstni napadi dokazano odvračajo ženske od kandidiranja in vztrajanja v politiki.
Vsi navedeni predlogi temeljijo na načelu »Kar ni prešteto, ne šteje«, zaradi česar je predlagana tudi uvedba novega člena, ki predpisuje obvezno in redno vodenje ter takojšnjo javno objavo podrobne statistike po spolu za vse ravni lokalne politike in občinske uprave.
Prvi osnutek pripravili: Sonja Lokar in Liana Kalčina
Ljubljana, 14. september 2026
Ženski lobi Slovenije
zenskilobi@gmail.com