Volivke in volivci bomo na referendumih, ki bodo v nedeljo, 11. oktobra 2026, odločali o naslednjih referendumskih vprašanjih:

1. »Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o parlamentarni preiskavi (ZPPre-B), ki ga je sprejel Državni zbor na seji dne 26. maja 2026?«
2. »Ali ste za to, da se pravica do denarne socialne pomoči za delovno sposobne osebe, ki nimajo objektivnih ovir za delo, pogojuje z njihovim aktivnim opravljanjem družbeno koristnega dela?«
3. »Ali ste za to, da imajo pravico voliti na lokalnih volitvah v Republiki Sloveniji državljani Republike Slovenije ali druge države članice Evropske unije, ne pa tudi državljani tretjih držav, ki niso državljani Republike Slovenije?«
4. »Ali ste za to, da se ukine obvezno plačevanje prispevka za programe Radiotelevizije Slovenija?«

Na isti dan bomo odločali o štirih vprašanjih, ki se dotikajo pomembnih temeljev demokratične družbe: delovanja parlamenta, socialne varnosti, politične participacije in neodvisnosti javnih medijev.

Tri vprašanja so posvetovalna, eno – o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o parlamentarni preiskavi – pa je zakonodajni referendum.

ŠTIRI REFERENDUMSKA VPRAŠANJA:

1. Parlamentarna preiskava – vprašanje učinkovitosti nadzora oblasti in varstva pravic

Referendumsko vprašanje:

»Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o parlamentarni preiskavi (ZPPre-B), ki ga je sprejel Državni zbor na seji dne 26. maja 2026?«

Gre za zakonodajni referendum, zato ima odločitev volivk in volivcev neposreden pravni učinek.

Argumenti predlagateljev ZA spremembo zakona

Zagovorniki sprememb poudarjajo predvsem potrebo po učinkovitem delovanju parlamentarnih preiskav. Parlamentarna preiskava je eno od sredstev, s katerimi Državni zbor opravlja svojo nadzorno funkcijo. 

Argumenti PROTI spremembam

Kritiki opozarjajo, da mora biti parlamentarni nadzor oblasti usklajen z drugimi ustavnimi vrednotami, predvsem z varstvom človekovih pravic, neodvisnostjo sodstva in drugih institucij ter pravico posameznika do učinkovitega pravnega varstva. Veljavna ureditev je že predvidevala možnost, da posameznik, ki je predmet parlamentarne preiskave, zahteva ustavnosodno presojo, če meni, da so z dejanji parlamentarne preiskave nedopustno prizadete njegove človekove pravice ali temeljne svoboščine. Posebej pomembno je, da je Ustavno sodišče 10. septembra 2026 že razveljavilo četrti odstavek 1.a člena Zakona o parlamentarni preiskavi, ker je ocenilo, da je možnost začasnega preprečenja oziroma odloga parlamentarne preiskave do odločitve Ustavnega sodišča v neskladju z ustavno zahtevo po učinkovitem parlamentarnem preiskovanju. 

Kaj je pri tem pomembno z vidika človekovih pravic?

Vprašanje ni samo, kako učinkovito lahko parlament preiskuje, temveč tudi kako preprečiti zlorabo parlamentarne preiskave in hkrati zagotoviti učinkovito varstvo posameznika pred posegi v njegove pravice.

2. Denarna socialna pomoč in družbeno koristno delo

Referendumsko vprašanje:

»Ali ste za to, da se pravica do denarne socialne pomoči za delovno sposobne osebe, ki nimajo objektivnih ovir za delo, pogojuje z njihovim aktivnim opravljanjem družbeno koristnega dela?« 

To je posvetovalni referendum.

Argumenti ZA

Predlagatelji izhajajo iz načela, da naj bo prejemanje javne pomoči povezano tudi z aktivnostjo in odgovornostjo posameznika, kadar je ta sposoben za delo. Kot argumente navajajo: ohranjanje delovnih navad, socialno vključenost, pridobivanje delovnih izkušenj, stik z delovnim okoljem, lažji prehod v redno zaposlitev.

Argumenti PROTI

Nasprotniki opozarjajo, da je denarna socialna pomoč namenjena zagotavljanju minimalnih življenjskih potreb in socialne varnosti ljudem, ki si sredstev za preživetje ne morejo zagotoviti sami. 

Ključno vprašanje je zato, ali naj bo socialna varnost osnovna pravica, ki zagotavlja dostojanstvo človeka, ali pa naj bo njeno uživanje dodatno pogojeno z obveznim delom.

Pomembno je tudi, da se ne spregleda kompleksnosti revščine. Človek je lahko formalno delovno sposoben, vendar se zaradi različnih življenjskih okoliščin težko vključuje na trg dela.

Za Ženski lobi Slovenije je posebej pomembno vprašanje, kako bi takšna ureditev vplivala na ženske, ki zaradi skrbstvenega dela, enostarševstva, prekinitve poklicne poti, nasilja, dolgotrajne brezposelnosti ali drugih življenjskih okoliščin težje vstopajo oziroma ponovno vstopajo na trg dela.

Pri presoji zato ni dovolj vprašanje, ali naj človek dela. Pomembno je tudi vprašanje, kakšno delo, pod kakšnimi pogoji, kdo ga zagotavlja in ali vodi k dostojnemu plačanemu delu ali pa ustvarja sistem poceni oziroma brezplačne delovne sile, ki bi zbijala ceno delovne sile redno zaposlenih na minimalnih plačah.

3. Volilna pravica državljank in državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah

Referendumsko vprašanje:

»Ali ste za to, da imajo pravico voliti na lokalnih volitvah v Republiki Sloveniji državljani Republike Slovenije ali druge države članice Evropske unije, ne pa tudi državljani tretjih držav, ki niso državljani Republike Slovenije?« 

Tudi to je posvetovalni referendum.

Vprašanje je posebej pomembno za razumevanje, kdo je v demokratični skupnosti upravičen sodelovati pri odločanju o lokalnem okolju, v katerem živi. Do sedanje spremembe so imeli pod določenimi pogoji pravico glasovati na lokalnih volitvah tudi tujci – državljani tretjih držav s stalnim prebivališčem v Sloveniji. To pravico je na lokalnih volitvah doslej uporabljalo manj kot 10 % državljanov tretjih držav, ki so do nje upravičeni. Na lokalnih volitvah leta 2022 je glasovalo 7.354 državljanov tretjih držav, kar je predstavljalo 0,84 % vseh udeležencev lokalnih volitev.

Z novelo Zakona o lokalnih volitvah je bila ta pravica odvzeta; nova ureditev se prvič uporablja na prvih rednih lokalnih volitvah po njeni uveljavitvi. 

Argumenti ZA omejitev

Zagovorniki omejitve izhajajo iz stališča, da naj bo politično odločanje na lokalni ravni povezano z državljanstvom Slovenije oziroma Evropske unije. Poudarjajo tudi razliko med državljani držav članic EU, ki imajo na lokalnih volitvah volilno pravico na podlagi evropskega pravnega okvira, in državljani tretjih držav.

Argumenti PROTI omejitvi

Nasprotni argument izhaja iz načela vključenosti ljudi, ki dolgoročno živijo v lokalni skupnosti in so neposredno prizadeti z odločitvami občinske oblasti.

Varuh človekovih pravic je junija 2026 opozoril, da predlagana sprememba posega v aktivno volilno pravico več kot 100.000 prebivalcev Slovenije in jo označil za vprašanje, ki zahteva resno strokovno in javno razpravo. Opozoril je tudi na povezavo s Konvencijo Sveta Evrope o udeležbi tujcev v javnem življenju na lokalni ravni. 

Zakaj je to pomembno tudi za ŽLS?

Ženski lobi Slovenije izhaja iz načela, da je enakopravna politična participacija temelj demokracije. To načelo je širše od vprašanja spola. Če govorimo o enakosti žensk v političnem odločanju, moramo hkrati zagovarjati demokratično kulturo, v kateri se o pravici ljudi do sodelovanja v javnem življenju odloča premišljeno, vključujoče in ob spoštovanju človekovih pravic.

4. RTV Slovenija – vprašanje politične neodvisnosti ljudem najbolj dostopnega javnega medija

Referendumsko vprašanje:

 »Ali ste za to, da se ukine obvezno plačevanje prispevka za programe Radiotelevizije Slovenija?« 

Tudi ta referendum je posvetovalni.

Na prvi pogled je vprašanje preprosto: kdo naj plačuje RTV-prispevek. V resnici pa odpira veliko širše vprašanje:

Kdo in kako naj zagotavlja neodvisen javni medij v demokratični državi?

Argumenti ZA ukinitev prispevka

Zagovorniki ukinitve opozarjajo na finančno breme RTV-prispevka za gospodinjstva ter na vprašanja učinkovitosti, odgovornosti in racionalnosti poslovanja RTV Slovenija.

Predlog ukinitve prispevka predvideva prehod na financiranje RTV Slovenija iz državnega proračuna. Zagovorniki takšne spremembe jo povezujejo z večjo odgovornostjo javnega servisa glede porabe javnega denarja in racionalnosti poslovanja RTV. 

Argumenti PROTI ukinitvi prispevka

Nasprotni argument pa je, da sprememba vira financiranja ni zgolj finančno vprašanje.

Če se javni medij financira neposredno iz državnega proračuna, se lahko pojavi večja odvisnost njegovega financiranja od odločitev vsakokratne politične oblasti. Mirovni inštitut opozarja prav na tveganje politične ranljivosti javnih medijev, kadar postanejo neposredno proračunsko odvisni. 

Javni servis ima naloge, ki jih komercialni mediji nujno ne zagotavljajo v enakem obsegu: informativne, kulturne, izobraževalne, otroške in regionalne vsebine ter programe za narodne in druge skupnosti. V razpravi o prihodnjem financiranju je zato pomembno vprašanje, kaj kot družba razumemo kot javni interes na področju medijev. Razmisliti pa bi bilo treba o progresivni lestvici za plačevanje RTV prispevka, in gospodinjstva, ki dobivajo socialne pomoči v celoti oprostiti tega prispevka.

Zakaj je RTV posebej pomembna za Ženski lobi Slovenije?

Za ŽLS ne gre samo za vprašanje, ali bomo plačevali RTV-prispevek.

Gre za vprašanje, ali bo Slovenija imela močan, neodvisen in pluralen javni medij, ki je odgovoren javnosti in ne vsakokratni politični oblasti.

Za demokracijo je pomembno, da obstaja medij, ki lahko spremlja in nadzoruje delo oblasti, odpira prostor za različna stališča in omogoča dostop do preverjenih informacij tudi takrat, ko te niso komercialno zanimive.

To je pomembno tudi za pravice žensk.

Vidnost žensk v javnem prostoru, poročanje o nasilju nad ženskami, spolnih stereotipih, diskriminaciji, enakosti, politični participaciji žensk in drugih vprašanjih človekovih pravic niso samoumevni. Odvisni so tudi od tega, ali obstaja profesionalen javni medij, ki te teme obravnava kot vprašanja javnega interesa.

ŽLS zato zagovarja načelo, da javni medij ne sme postati medij države ali medij vsakokratne oblasti. Javni RTV-servis mora biti neodvisen od politične oblasti, odgovoren javnosti in zavezan pluralnosti, strokovnosti ter človekovim pravicam.

Pri tem je pomembno poudariti: neodvisnost javne RTV ne pomeni, da RTV ne sme biti nadzorovana in odgovorna za svoje poslovanje. Nasprotno – javni denar zahteva transparentnost, učinkovito upravljanje in javno odgovornost. Ključno vprašanje pa je, kako zagotoviti odgovornost, ne da bi s tem ustvarili politično odvisnost.

Zakaj je pomembno, da gremo na referendum?

Referendum ni samo še en dan na volilnem koledarju.

Je trenutek, ko lahko volivke in volivci neposredno posežemo v razpravo o pravilih naše demokracije.

Odločamo o vprašanjih, ki se dotikajo:

• človekovih pravic in pravne države,
• socialne varnosti in človekovega dostojanstva,
• pravice do sodelovanja v javnem življenju,
• neodvisnosti javnih medijev,
• nadzora nad oblastjo,
• in s tem tudi pogojev, v katerih lahko uresničujemo enakost žensk in moških.

Zato se 11. oktobra udeležimo referendumov.

Ne glasujmo po geslih, družbenih omrežjih ali strankarskih navodilih.

Preberimo vprašanja. Spoznajmo argumente. Premislimo. Pogovarjajmo se. In glasujmo.

Demokracija potrebuje aktivne državljanke in državljane – tudi takrat, ko odločamo neposredno.