Pri sprejemanju Direktive EU o boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini se je v zadnjem trenutku, tik pred glasovanjem, zapletlo. Direktivo so pristojni organi EU s pomočjo strokovnjakinj in civilne družbe pisali in usklajevali več kot tri leta. Končna verzija je bila sprejeta kot začasen kompromis, o katerem naj bi dokončno glasovali v sredo 24. aprila 2024.
Nenadoma pa se je pojavil proceduralni predlog, da se direktive ne sprejme v kompromisno dogovorjenem besedilu kot celoto, ampak da se glasuje o vsakem členu posebej in tudi o ponujenem dopolnilu, ki bi v diretivo vključil definicijo posilstva po načelu samo da je da. O tem se bo dejansko najprej glasovalo in če bi bil ta predlog sprejet, smo izgubili uzakonitev te direktive v tem mandatu Evropskega parlamenta, saj ključni nasprotnici predlaganega dopolnila, vladi Francije in Nemčije, nista spremenili mnenja in bi glasovali proti in s tem bi padla celotna direktiva.
Irene Rosales, predstavnica Evropskega ženskega lobija:
Kaj prinaša prva direktiva EU o nasilju nad ženskami in nasilju v družini?
EU prvič definira sedem oblik kaznivih dejanj nasilja nad ženskami: pohabljanje žesnkih spolovil, prisilne poroke, deljenje intimnega in preoblikovanega gradiva brez soglasja, spletno zalezovanje, spletno nadlegovanje, spletno razkazovanje spolovil, spletno spodbujanje k sovraštvu in nasilju nad ženskami.
Ta zakon (direktiva) krepi zgodnje odkrivanje in zgodnjo zaščito žensk in deklet, žrtev nasilja in nasilja v družini. Zavezuje države članice, da vzpostavijo preprosto dostopne kanale za prijavljanje nasilja, tudi kibernetskega, in prilagodijo ključne zaščitne mehanizme, ki naj zavarujejo žrtev pred neposredno nevarnostjo. Postavlja skupne evropske standarde za usklajeno specialistično pomoč žrtvam nasilja nad ženskami in dekleti in nasilja v družini, kot so 24 urni SOS telefoni in varne hiše za vse ženske in njihove otroke, kadar jih potrebuejo. Obvezuje jih, da vzpostavijo posebne centre za obravnavo posilstev, ki bo zajela zdravstveno, psihološko oskrbo in pomoč žrtvam zaradi travme, storitve reproduktivnega in spolnega zdravstva za žrtve spolnega nasilja in posilstva in posebno podporo žrtvam pohabljanja ženskih spolovil in spolnega nadlegovanja na delovnem mestu. Posebno skrb in podporo so obvezne nameniti tistim žrtvam, ki so deležne prepletanja raznih vrst diskriminacije.
Direktiva terja pristop, ki se osredotoča na potrebe žrtev in ki zavestno upošteva vidik spola. To je važno zato, da bo politika preprečevanja in zaščite pred nasiljem upoštevala specifične potrebe in razne vrste ranjljivosti žrtev ter se lotevala strukturalnih vzrokov moškega nasilja nad ženskami. Posebej se poudarja tudi nepogrešljiva vloga ženskih nevladnih organizacij in njihovih specializiranih storitev.
Žal so države članice zatajile, kar zadeva njihovo odgovornost, da bi v direktivo vključile usklajeno definicijo posilstva, ki temelji na odsotnosti svobodno danega soglasja za spolni akt. A pogajalskemu timu evropskega parlamenza je uspelo, da so v to direktivo vendarle uvrstili poseben člen v poglavju o preprečevanju nasilja, ki terja obravnavo temeljnih vzrokov nasilja in krepitev zavedanja dejstva, da je svobodno podano soglasje temeljni element v spolnih odnosih. Žal sta izpadli tudi kaznivo dejanje spolnega nadlegovanja na delovnem mestu in kaznivo dejanje prisilne sterilizacije.
Irene Rosales, Evropski ženski lobi (EWL)
Bruselj, 20.4. 2024
Na teh spletnih straneh Ženskega lobija Slovenije smo o tej temi že objavili:
Ženski lobi Slovenije
zenskilobi@gmail.com