Nekatera poročila kažejo, da se položaj žensk v Sloveniji v zadnjih letih slabša  (EIGE Gender Equality Index 2022, WEF Global Gender Gap Report).

Vrzeli med ženskami in moškimi se poglabljajo zlasti na področju gospodarske udeležbe in priložnosti, zdravja in dostojnega preživetja ter političnega opolnomočenja. Kljub napredku na nekaterih področjih se ženske srečujemo z novimi izzivi zaradi vplivov pandemije Covid-19, gospodarskih razmer doma in v svetu, demografskih gibanj, novih izzivov na delovnem mestu in vse večje razširjenosti vseh oblik prekarnega dela, pogostejšega zaposlovanja žensk v sektorjih, ki so jih najtežje prizadeli ukrepi, ki so posegli v utečeno življenje, prelaganja prevelikega deleža skrbi za ostarele članice in člane družine ter članice in člane s posebnimi potrebami na ženske, pokojninske in plačne vrzeli ter rastoče revščine zlasti mladih in starejših žensk.  

 

Malo žensk je zastopanih na vodstvenih položajih gospodarskih družb. Kljub izboljšani zastopanosti žensk v državnem zboru in vladi (volitve 2022), ostaja zastopanost žensk, zlasti med županjami in župani ter v občinskih svetih manjših občin, daleč pod ravnjo paritetne zastopanosti spolov. Pravna opora za ničelno toleranco do nasilja nad ženskami se je izboljšala, vendar so ženske še vedno žrtve skrajnih oblik nasilja s strani nekdanjega ali sedanjega zakonca ali partnerja. Nasilje nad ženskami v javnem prostoru, zlasti na spletnih medijih in v politiki, se je znatno povečalo.

 

Vrzeli med spoloma so strukturne narave in z njimi se lahko soočimo zgolj s sistemskimi ukrepi na vseh področjih urejanja družbenega življenja, predvsem z razkrivanjem in omejevanjem (nasprotovanjem) ženskam neprijaznih praks v vsakdanjem življenju, ki koreninijo v spolno zasnovanih stereotipih in predsodki.

 

Prav zato pozivamo vladajočo strankarsko koalicijo, Vlado Republike Slovenije in Državni zbor Republike Slovenije, da sprejmejo ukrepe za:

  1. zagotovitev enakega plačila za enakovredno delo (temeljno načelo EU) in zapiranje vrzeli v plačah med spoloma (zlasti v feminiziranih poklicih kot so trgovina, zdravstvo in socialno varstvo);
  2. zapiranje vrzeli med spoloma na trgu dela in premagovanje poklicne segregacije na podlagi spola;
  3. odpravo ovir za usklajevanje poklicnega in družinskega oz. zasebnega življenja;
  4. vrednotenje in načrtno delovanje za zmanjševanje neplačane oskrbe in dela v gospodinjstvu;
  5. odpravo spolne vrzeli pri pokojninah in nedopustne skrajne revščine upokojenk;
  6. odpravo vseh oblik diskriminacije, nasilja nad ženskami zaradi spola in vseh škodljivih praks nad ženskami in dekleti, tako v javnem kakor tudi v zasebnem življenju;
  7. odpravo ovir in uvedbo dodatnih podpornih pravno zavezujočih ukrepov za doseganje uravnotežene zastopanosti žensk in moških na različnih področjih političnega, gospodarskega in družbenega življenja.
  8. dopolnitev vsebin izobraževanja na vseh stopnjah z vsebinami o enakosti spolov (prenavljanje kurikulumov), o spreminjanju tradicionalnih konceptov spolnih vlog in nujnosti odprave trdovratnih stereotipov.

Da bi vladna koalicija lahko dosegla te politične cilje in sprejela ustrezne ukrepe za  pospešen napredek v smeri stvarne enakosti spolov,

predlagamo, da:

 

  1. vzpostavite vladno telo za enakost spolov, bodisi neposredno pri vladi ali kot ustrezno organizacijsko strukturo enega od ministrstev, ki bo pripravljalo ustrezne rešitve ter izvajalo skrbno presojo predlogov zakonov, strategij, programov in drugih dokumentov z vidika enakosti spolov in vpliva na položaj žensk v družbi. Slovenija je, tudi na osnovi zavez po Konvenciji o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk, zavezana k učinkovitemu izvajanju politike za odpravo vseh oblik diskriminacije žensk, tudi z vzpostavitvijo osrednje nacionalne strukture v izvršilni veji oblasti. Do leta 2012 je bil za enakost spolov pristojen Urad za enake možnosti, od leta 2012 pa Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Trenutno znotraj ministrstva deluje Sektor za enake možnosti, ki ni dovolj samostojen, avtonomen in učinkovit pri izvajanju nalog.
  1. ponovno vzpostavite samostojno komisijo, pristojno za enakost žensk in moških v državnem zboru (DZ), saj se ob sedanji umeščenosti v Komisijo za peticije, človekove pravice in enake možnosti ta tematika v DZ obravnava le občasno, nesistematično in premalo skrbno.
  1. ob pripravi strateških dokumentov in zakonodajnih predlogov opravite tudi obvezno presojo morebitnih različnih posledic za moške in ženske pri njihovem izvajanju. Presojo vpliva na ženske in moške uvedite tudi v zahteve za pripravo gradiv za obravnavo na sejah vlade in z njo ob predložitvi predlogov zakonov in strateških dokumentov v obravnavo in sprejem DZ seznanite tudi DZ. Sedaj so obvezne presoja posledic za javnofinančna sredstva, presoja usklajenosti slovenskega pravnega reda s pravnim redom Evropske unije, administrativnih posledic, posledic za gospodarstvo, okolje, socialno področje in razvojne politike. 
  1. pripravite in sprejmete strateške dokumente, zlasti nov zakon o javno zagotovljeni dolgotrajni oskrbi, Resolucijo o nacionalnem programu preprečevanju nasilja v družini, Resolucijo o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških, prenovljen Zakon o enakih možnostih žensk in moških ter prenovljeno volilno zakonodajo, ki bo omogočala uravnoteženo izvoljivost žensk in moških na lokalnih in državnozborskih volitvah. 
  1. opredelite sistemske načine sodelovanja vlade in državnega zbora s civilno družbo pri oblikovanju učinkovitejših politik za uveljavljanje enakosti spolov ter zagotovite možnost sodelovanja v razpravi o predlaganih zakonskih rešitvah in vrednotenju (evalvaciji) njihove učinkovitosti. V ta namen naj vlada ali pristojna ministrica ali minister čimprej ustanovi svet za enakost spolov kot strokovni posvetovalni organ, v katerem bodo zlasti zastopane tudi vse ključne nevladne organizacije, ki delujemo na področju pravic žensk in enakosti spolov, ter strokovnjakinje in strokovnjaki iz akademskega okolja, ki se tudi raziskovalno ukvarjajo s tem področjem.

Želimo vam uspešno delo in zagotavljamo, da vam bo ŽLS pri uresničevanju želenih ciljev, skupaj z nevladnimi organizacijami s področja enakosti spolov in preprečevanja vseh oblik diskriminacije in nasilja nad ženskami, nudil pomoč in podporo, strokovna znanja in vedenja ter brezpogojno delil bogate izkušnje iz preteklosti. Ne nazadnje je ŽLS naslednik znamenite Koalicije za uveljavitev uravnotežene zastopanosti žensk in moških v javnem življenju, civilnodružbene skupine (2001-2008), ki je pripravila, predlagala in dosegla dopolnitev 43. člena Ustave RS, ki omogoča, da se v zakonih določijo ukrepi za spodbujanje enakih možnosti moških in žensk (kvote) pri kandidiranju na državnozborskih, lokalnih in volitvah v evropski parlament.

 

S spoštovanjem,

 

Ana Kalin,

predsednica ŽLS

 

Članice ŽLS:

Društvo Dobrnič, dr. Vera KLOPČIČ, predsednica

Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja, Maja PLAZ, predsednica

Društvo za nenasilno komunikacijo, Katja ZABUKOVEC KERIN, predsednica

Društvo Ženska svetovalnica, Lucija UŽMAH, predsednica

Forum za enakopraven razvoj, Darja SEKULA KRSTIČ, predsednica

Mirovni inštitut, dr. Iztok ŠORI, direktor

Zavod Tri, Ana PINTAR, direktorica

Združenje univerzitetnih izobraženk Slovenije, Darja TERAN, predsednica

Jana JAVORNIK, PhD (Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske)

Tonja JERELE

zasl. prof. dr. Maca JOGAN

Liana KALČINA

Andreja KOKALJ

Nada KRAŠEVEC

Sonja LOKAR

Violeta NEUBAUER

Milena ŠMIT

Ema VERBNIK

Živa VIDMAR

 

Ljubljana, 15. junij 2022

LOKACIJA

Ženski lobi Slovenije

Dalmatinova 4, 1000 Ljubljana

KONTAKT

zenski@gmail.com

telefonska številka

© 2022 Ženski lobi Slovenije. Vse pravice pridržane. Produkcija 5ka