Enakost med ženskami in moškimi je eden od ciljev Evropske unije. Zakonodaja, sodna praksa in spremembe pogodb so sčasoma prispevale k utrditvi tega načela ter njegovemu izvajanju v EU. Evropski parlament je že ves čas goreč zagovornik načela enakosti med ženskami in moškimi.

 

Protidiskriminacijska zakonodaja EU

 

Do ključnega preobrata je prišlo leta 1997 z vključitvijo novega člena 13 (sedaj člen 19 PDEU) v Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti (PES), ki daje Svetu pooblastila, da sprejema ukrepe za boj proti diskriminaciji na podlagi vrste novih razlogov, vključno z rasno ali narodnostjo, vero ali prepričanjem, starostjo, invalidnostjo in spolno usmerjenostjo. Leta 2003 je bil ta člen spremenjen s Pogodbo iz Nice, tako da je bilo mogoče sprejeti spodbujevalne ukrepe. Evropski steber socialnih pravic iz leta 2017 je potrdil načeli enakosti spolov in enakih možnosti.

 

Na tem področju je bilo sprejetih več direktiv:

Dva predloga Komisije za direktivi, ki bi povečali enakost, nista dobila soglasja v Svetu, in sicer direktiva o uravnoteženi zastopanosti spolov v upravnih odborih družb, predlagana leta 2012, in direktiva o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb zunaj področja zaposlovanja (horizontalna protidiskriminacijska direktiva), predlagana leta 2008. Oba predloga sta v delovnem programu Komisije za leto 2021 navedena kot prednostna predloga v obravnavi.

 

Strategija za enakost spolov za obdobje 2020–2025 (Sporočilo Evropske komisije)

 

Priročnik o evropski zakonodaji o nediskriminaciji

 

(spodnje besedilo je bilo 21.6.2022 kopirano iz spletnih strani Evropskega parlamenta) 

Cilji

Evropska unija je zasnovana na naboru vrednot, med katerimi je tudi enakost, in zato spodbuja enakost med ženskami in moškimi (člen 2 in člen 3(3) Pogodbe o Evropski uniji (PEU)). Ta cilj je zapisan tudi v členu 21 Listine o temeljnih pravicah. Poleg tega člen 8 PDEU Uniji nalaga, da v vseh svojih dejavnostih odpravlja neenakosti ter spodbuja enakost med ženskami in moškimi (znano tudi kot vključevanje načela enakosti spolov). Unija in države članice so se v izjavi št. 19, priloženi sklepni listini medvladne konference, na kateri je bila sprejeta Lizbonska pogodba, zavezale, da se bodo borile „proti vsem oblikam nasilja v družini […]“, ta kazniva dejanja preprečevale in kaznovale ter žrtvam zagotovile „podporo in zaščito“.

Dosežki

A. Glavna zakonodaja EU

Zakonodaja Evropske unije, ki je bila večinoma sprejeta po rednem zakonodajnem postopku, vključuje:

  • Direktivo Sveta 79/7/EGS z dne 19. decembra 1978 o postopnem izvrševanju načela enakega obravnavanja moških in žensk v zadevah socialne varnosti;
  • Direktivo Sveta 92/85/EGS o uvedbi ukrepov za spodbujanje izboljšav na področju varnosti in zdravja pri delu nosečih delavk in delavk, ki so pred kratkim rodile ali dojijo;
  • Direktivo 2004/113/ES z dne 13. decembra 2004 o izvajanju načela enakega obravnavanja moških in žensk pri dostopu do blaga in storitev ter oskrbi z njimi;
  • Direktivo 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006[1] o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu (prenovljeno), ki je leta 2006 razveljavila in nadomestila več starejših zakonodajnih aktov; Direktivo Sveta 2010/18/EU z dne 8. marca 2010 o izvajanju revidiranega okvirnega sporazuma o starševskem dopustu ter o razveljavitvi Direktive 96/34/ES;
  • Direktivo 2010/41/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. julija 2010 o uporabi načela enakega obravnavanja moških in žensk, ki opravljajo samostojno dejavnost, in o razveljavitvi Direktive Sveta 86/613/EGS;
  • Direktivo 2011/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2011 o preprečevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej ter zaščiti njenih žrtev in o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2002/629/PNZ; Direktivo 2011/99/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o evropski odredbi o zaščiti; Direktivo 2012/29/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj ter o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2001/220/PNZ;
  • Direktivo (EU) 2019/1158 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja staršev in oskrbovalcev ter razveljavitvi Direktive Sveta 2010/18/EU.

B. Napredek v sodni praksi Sodišča Evropske unije

Sodišče Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Sodišče) ima pri spodbujanju enakosti med ženskami in moškimi pomembno vlogo.

 

Najpomembnejše sodbe s področja enakosti so:

  • sodba v zadevi Defrenne II z dne 8. aprila 1976 (zadeva 43/75): Sodišče je priznalo neposredni učinek načela enakega plačila za moške in ženske in razsodilo, da se to načelo ne uporablja samo pri delovanju javnih oblasti, temveč tudi pri vseh pogodbah, ki so namenjene kolektivnemu urejanju plačanega dela;
  • sodba v zadevi Bilka z dne 13. maja 1986 (zadeva C-170/84): Sodišče je razsodilo, da ukrep, ki izključuje zaposlene s krajšim delovnim časom iz poklicnega pokojninskega načrta, pomeni posredno diskriminacijo in je zato v nasprotju s prejšnjim členom 119 Pogodbe o EGS, če prizadene veliko več žensk kot moških, razen če je mogoče dokazati, da izključitev temelji na objektivno utemeljenih dejavnikih, ki niso povezani z nikakršno diskriminacijo na podlagi spola;
  • sodba v zadevi Barber z dne 17. maja 1990 (zadeva C-262/88): Sodišče je razsodilo, da vse oblike poklicnih pokojnin pomenijo plačilo v smislu nekdanjega člena 119 Pogodbe o EGS in da se zato zanje uporablja načelo enakega obravnavanja. Razsodilo je, da lahko moški uveljavljajo pravico do pokojnine ali pravico do pokojnine preživelih oseb pri enaki starosti kot ženske;
  • sodba v zadevi Marschall z dne 11. novembra 1997 (zadeva C-409/95): Sodišče je razsodilo, da nacionalno pravilo, na podlagi katerega morajo imeti v primeru, da je v sektorju manj žensk kot moških, kandidatke prednost pri napredovanju (pozitivna diskriminacija), ni v nasprotju z zakonodajo Skupnosti, pod pogojem, da prednost ni avtomatična ter da se vloge moških kandidatov obravnavajo in se jim kandidiranje ne onemogoči vnaprej;
  • sodba v zadevi Test-Achats z dne 11. marca 2011 (zadeva C-236/09): Sodišče je razsodilo, da člen 5(2) Direktive Sveta 2004/113/ES ni veljaven, saj je v nasprotju z načelom enakega obravnavanja žensk in moških pri dostopu do blaga in storitev in oskrbi z njimi. Pri določanju premij in dajatev za namene zavarovanja za moške in ženske je treba uporabljati enak sistem aktuarskih izračunov;
  • sodba v zadevi Korwin-Mikke z dne 31. maja 2018 (zadevi T-770/16 in T-352/17): Sodišče je sankcije, ki jih je Parlament naložil poljskemu skrajno desničarskemu poslancu Januszu Korwin-Mikkeju, razglasilo za nične.

C. Najnovejše spremembe

Zaradi pandemije covida-19 se je povečalo nasilje nad ženskami na podlagi spola, potrdile pa so se dolgoletne ugotovitve raziskav, da se tveganje nasilja v družini v času krize poveča. Izvajali so se ukrepi za omejitev gibanja, da bi preprečili širjenje virusa. Kljub temu se je izkazalo, da dom ni varen za vse, saj so ukrepi imeli jasno vlogo pri znatnem povečanju števila prijav nasilja v družini.

 

Komisija je 5. marca 2020 sprejela strategijo za enakost spolov za obdobje 2020–2025. V njej je določen ambiciozen okvir za spodbujanje enakosti spolov v Evropi in zunaj nje za naslednjih pet let. Strategija temelji na viziji Evrope, kjer ženske in moški, dekleta in fantje v vsej svoji raznolikosti niso podvrženi nasilju in stereotipom ter imajo priložnost za uspeh in vodenje.

 

Komisija je marca 2021 kot enega prvih rezultatov strategije predlagala zavezujoče ukrepe za preglednost plačil. Predložila je predlog direktive, da se s preglednostjo plač in mehanizmi izvrševanja izboljša uporaba načela enakega plačila za enako delo za moške in ženske. Komisija je marca 2021 sprejela akcijski načrt za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic, ki med drugim postavlja enakost spolov v središče in določa ambiciozne cilje za udeležbo žensk na trgu dela ter zagotavljanje predšolske vzgoje in varstva. Ustrezne minimalne plače lahko prispevajo tudi k zmanjšanju plačne vrzeli med spoloma, saj jo prejema več žensk kot moških. Zato je Komisija oktobra 2020 predložila predlog direktive EU, ki bo zagotovil, da so delavci v Uniji zaščiteni z ustreznimi minimalnimi plačami. O njem trenutno razpravljata odbora FEMM in EMPL.

 

Komisija trenutno pripravlja tudi novo zakonodajno pobudo za boj proti nasilju na podlagi spola. Javno posvetovanje se je začelo februarja 2021. Hkrati ostaja pristop EU k Istanbulski konvenciji Sveta Evrope prednostna naloga Komisije. Leta 2020 je sprejela prvo strategijo EU za pravice žrtev, s katero je še okrepila boj proti nasilju na podlagi spola.

 

Večletni finančni okvir EU za obdobje 2021–2027

Svet je 17. decembra 2020 sprejel uredbo o večletnem finančnem okviru EU za obdobje 2021–2027, ki jo je pred tem odobril Evropski parlament. Večletni finančni okvir daje večji poudarek vključevanju načela enakosti spolov v proračun EU.

 

Skupaj z instrumentom za okrevanje NextGeneration EU v vrednosti 750 milijard EUR bo EU v prihodnjih letih omogočal zagotavljanje sredstev v največjem obsegu doslej, tj. 1,8 bilijona EUR, za podporo okrevanju po pandemiji covida-19 in financiranje dolgoročnih prednostnih nalog EU na najrazličnejših področjih politik. Naslednji dolgoročni proračun bo pokrival sedem področij porabe. Zagotavljal bo okvir za financiranje skoraj 40 programov za porabo sredstev v naslednjem sedemletnem obdobju. NextGenerationEU tudi posveča posebno pozornost enakosti spolov. Nacionalni načrti za okrevanje in odpornost bi morali zlasti določati, kako naj bi naložbe in reforme, ki se financirajo iz instrumenta za okrevanje in odpornost, prispevale k spodbujanju enakosti spolov in enakih možnosti za vse.

 

Svet in Parlament sta aprila 2021 sprejela oba programa, ki tvorita sklad EU za pravosodje, pravice in vrednote kot del finančnega okvira EU za obdobje 2021–2027. Programa bosta prispevala k nadaljnjemu spodbujanju, krepitvi in zaščiti pravosodja, pravic in vrednot EU.

 

Program za državljane, enakost, pravice in vrednote za obdobje 2021–2027 posebej zajema dodeljevanje sredstev organizacijam civilne družbe, ki si prizadevajo za enakost spolov in boj proti nasilju nad ženskami in dekleti v EU. Skupni proračun programa za pravice in vrednote bo največ 1,55 milijarde EUR (proračun v vrednosti 641,7 milijona EUR in dodatnim financiranjem v vrednosti do 912 milijonov EUR). Proračun programa za pravosodje bo 305 milijard EUR.

 

Pristop EU h Konvenciji Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (Istanbulska konvencija)

Konvencija Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (Istanbulska konvencija), ki je začela veljati leta 2014, je prvi pravno zavezujoči mednarodni instrument o preprečevanju nasilja nad ženskami in dekleti in boju proti njemu na mednarodni ravni. Konvencija določa celovit okvir pravnih ukrepov in ukrepov politike za preprečevanje tega nasilja, podporo žrtvam in kaznovanje storilcev.

 

V Svetu Evropske unije so po razpravi sprejeli odločitev, da se osnutek sklepa o podpisu konvencije razdeli na dva ločena sklepa, in sicer je prvi zajemal pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah, drugi pa azil in nevračanje. Sklepa sta bila sprejeta maja 2017, nato pa je 13. junija 2017 Istanbulsko konvencijo v imenu Evropske unije podpisala evropska komisarka za pravosodje, potrošnike in enakost spolov.

Podpis je prvi korak v procesu pristopa EU tej konvenciji. Za pristop mora zdaj Svet sprejeti sklepe o sklenitvi konvencije. V Svetu zakonodajne predloge na tem področju obravnava delovna skupina za temeljne pravice, državljanske pravice in prosto gibanje oseb. Skupina se je v razpravah osredotočala na kodeks ravnanja, ki bo določal, kako bodo EU in njene države članice sodelovale pri izvajanju konvencije.

 

Parlament je v resoluciji z dne 4. aprila 2019 zaprosil Sodišče za mnenje o združljivosti predlogov za pristop Evropske unije h Konvenciji Sveta Evrope in o postopku za ta pristop s Pogodbama. Odločitev Sodišča naj bi bila znana do konca leta 2021.

Komisija je v delovnem programu za leto 2021 ohranila svojo zavezanost pristopu EU k Istanbulski konvenciji, hkrati pa pripravlja nov zakonodajni predlog za boj proti nasilju na podlagi spola, ki naj bi bil predlagan do konca leta 2021. Za sklenitev pristopa h konvenciji je potrebna odobritev Parlamenta.

Vloga Evropskega parlamenta

Parlament ima pomembno vlogo pri podpiranju politike enakih možnosti, zlasti prek Odbora za pravice žensk in enakost spolov. Na področju enakega obravnavanja na trgu dela Parlament deluje v okviru rednega zakonodajnega postopka (soodločanje). Primeri tega delovanja so:

  • Direktiva (EU) 2019/1158 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja staršev in oskrbovalcev ter razveljavitvi Direktive Sveta 2010/18/EU, ki sta jo Evropski parlament in Svet sprejela junija 2019. Države članice EU morajo direktivo začeti izvajati do 1. avgusta 2021,
  • zadnji predlog direktive, da se s preglednostjo plač in mehanizmi izvrševanja izboljša uporaba načela enakega plačila za enako delo za moške in ženske (COM(2021)0093).

Odbora FEMM in EMPL trenutno razpravljata o tem predlogu direktive. Parlament poleg tega prispeva k splošnemu razvoju politike na področju enakosti spolov s pripravo samoiniciativnih poročil, delavnic, predstavitev in z opozarjanjem drugih institucij na posamezna vprašanja, med katerimi so:

 

Člani odbora FEMM so aprila 2021 sprejeli poročilo o spodbujanju enakosti spolov v izobraževanju in na poklicni poti na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike. Razpravljali so tudi o samoiniciativnem poročilu o enakosti žensk in moških v Evropski uniji v obdobju 2018–2020 ter organizirali javno predstavitev o povečanju podpore EU za podjetnice in vlagateljice, tudi prek večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027. Odbor je prav tako organiziral delavnico o vlogi izobraževanja pri preprečevanju nasilja nad ženskami.

 

3. marca 2021 je bil organiziran spletni seminar o mednarodnem dnevu žena – vodje žensk v boju proti covidu-19, ki je bil osredotočen na znanstvenice in znanstvenike ter negovalke in negovalce. Organizirana je bila tudi medparlamentarna seja odborov z naslovom We are strong: Women leading the fight against COVID-19 (Močne smo: ženske na čelu boja proti covidu-19) z dne 4. marca 2020. Podpredsednica ZDA Kamala Harris in predsednica vlade Nove Zelandije Jacinda Ardern sta 8. marca 2021 v okviru praznovanja mednarodnega dneva žensk sodelovali na plenarnem zasedanju Parlamenta.

 

Parlament si prizadeva tudi za vključitev načela enakosti spolov v delo vseh odborov. Zato sta bili ustanovljeni mreži za vključevanje načela enakosti spolov, ki ju usklajuje Odbor za pravice žensk in enakost spolov. Mreža predsednikov in podpredsednikov za vključevanje načela enakosti spolov združuje poslance, ki podpirajo vključevanje vidika spola v delo svojih odborov. Podpira jih mreža administratorjev za vključevanje načela enakosti spolov, ki delujejo v sekretariatu vsakega odbora. Skupina na visoki ravni za enakost spolov spodbuja usposabljanje uslužbencev Parlamenta in političnih skupin v zvezi z vključevanjem načela enakosti spolov in njihovo ozaveščanje o tem vprašanju.

 

 

LOKACIJA

Ženski lobi Slovenije

Dalmatinova 4, 1000 Ljubljana

KONTAKT

zenski@gmail.com

telefonska številka

© 2022 Ženski lobi Slovenije. Vse pravice pridržane. Produkcija 5ka