Dopis MDDSZ 218.2022

 

 

Spoštovani,


najlepše se vam zahvaljujemo za vaše ugotovitve, priporočila in predloge, ki ste jih naslovili na
Vlado Republike Slovenije in nekatera ministrstva.


V vašem dopisu z dne 16. 6. 2022 izražate zaskrbljenost zaradi poglabljanja vrzeli med
ženskami in moškimi v Republiki Sloveniji na različnih družbenih področjih v zadnjih letih, zato
vladajočo koalicijo pozivate k sprejetju ukrepov za njihovo zmanjševanje. V nadaljevanju
posebej izpostavljate tudi nekatere organizacijske vidike in po vaši oceni nujne spremembe
oziroma sprejetje zakonodaje in strateških dokumentov.


Vaš poziv smo v sodelovanju z naslovnimi ministrstvi skrbno proučili. Prepričani smo, da bomo
skupaj poiskali rešitve, ki bodo v perspektivi pomenile resničen napredek pri doseganju enakosti
ženk in moških na vseh relevantnih kritičnih področjih v Republiki Sloveniji. Ukrepi, ki jih
navajate, so namreč večinoma skladni s cilji in ukrepi za zmanjšanje vrzeli med ženskami in
moškimi Programa za delo koalicije 15. Vlade Republike Slovenije (v nadaljevanju: Program
koalicije) ter sedanjega osnutka Resolucije o nacionalnem programu za enake možnosti žensk
in moških 2022 – 2030 (v nadaljevanju ReNPEMŽM22–30). Naj pri tem dodamo, da je
ReNPEMŽM22–30, ki vsebuje splošne usmeritve in cilje, trenutno v fazi posodabljanja
informacij in dopolnjevanja ukrepov, podrobnejši in konkretnejši ukrepi pa bodo opredeljeni v
dvoletnih periodičnih načrtih. Prvi periodični načrt bo v skladu z načrtom pripravljen za leti 2023-

 

V nadaljevanju navajamo ključne cilje in prioritete Programa koalicije in ReNPEMŽM22–30, ki 
vključujejo ukrepe za zmanjšanje vrzeli med ženskami in moškimi, ter nekatere zakonodajne
spremembe, ki so v pripravi oziroma jih načrtujemo in so pomembne za doseganje enakosti
spolov na ključnih vsebinskih področjih, ki jih izpostavljate tudi v vašem dopisu.

 

a) Dostopnost do dela


Ženske še vedno ostajajo primarne negovalke otrok in so v glavnem še vedno odgovorne za
gospodinjska opravila, kar omejuje njihovo udeležbo pri plačanem delu. Da je ženskam
zagotovljena dostopnost do dela, je pomembno zagotavljanje javne mreže skrbstvenih in
varstvenih storitev za otroke, starejše in osebe z ovirami. Zato so prioritete javna in solidarna
dolgotrajna oskrba, javne šole in brezplačno počitniško varstvo za otroke, s poudarkom na
otrocih s posebnimi potrebami.


Napredka pri zaposlovanju žensk ni mogoče doseči brez spremembe porazdelitve neplačanega
dela. S spremembo Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki je trenutno v
obravnavi, in s katero v naš pravni red prenašamo zahteve Direktive o usklajevanju poklicnega
in zasebnega življenja staršev in oskrbovalcev, se očetom dodeljuje večji delež starševskega
dopusta. Gre za pomembno spodbudo in večjo možnost za delitev starševskih obveznosti v
parih, kjer delata oba partnerja. Zakonodajna sprememba bo prispevala k zmanjševanju spolnih
stereotipov in pristranskosti, povezanih z izrabo starševskega dopusta, in vodila k povečanju
vključenosti očetov v skrb za otroke in neplačano delo.


Vladna koalicija načrtuje spremembe Zakona o dolgotrajni oskrbi, ki bodo ustrezno definirale
pravice ter njihovo izvajanje, kot tudi solidarno, pravično in vzdržno finančno konstrukcijo. Hkrati
bo zagotovila dovolj usposobljenega kadra za dobro delovanje dolgotrajne oskrbe ter širitev
mreže javnega izvajanja dolgotrajne oskrbe na domu in javnih domov starejših občank in
občanov. S tem bo prispevala tudi k zmanjševanju neplačane oskrbe in dela v gospodinjstvu.

 

Skrb za starejše je tudi ukrep, predviden v ReNPEMŽM 2022-2030, ter se nanaša na razvoj in
podporo dejavnostim ter projektom za izboljšanje kakovosti življenja starejših, ki prispevajo k
razbremenitvi skrbstvenega dela v družini oziroma lažjemu usklajevanju poklicnega in
zasebnega življenja družinskih članov in članic, ki skrbijo za starejše.

 

Spolni stereotipi in pristranskost se odražajo tudi v feminizaciji poklicev. Ženske prevladujejo v
t.i. skrbstvenih poklicih, kjer so pogosto slabi delovni pogoji in nizke plače. Kako pomembni so ti
poklici, se je pokazalo v času pandemije covid–19, zato bo skrb namenjena izboljšanju pogojev
dela v teh poklicih.

 

Čeprav imamo v Sloveniji eno nižjih plačnih vrzeli med spoloma na agregatni ravni, so razlike v
plačilu med spoloma na ravni dejavnosti in poklicnih skupin bistveno višje. Na področju
zdravstva in socialnega varstva je npr. plačna vrzel po podatkih Statističnega urada RS leta
2020 znašala 21,5 odstotkov. Vladna koalicija bo strmela k odpravljanju plačne vrzeli in eden
izmed ciljev ReNPEMŽM22–30 je tudi zmanjšanje vrzeli med spoloma v plačah in pokojninah, h
kateremu bo pomembno prispevala Direktiva o krepitvi uporabe načela enakega plačila za
enako delo ali delo enake vrednosti za moške in ženske s preglednostjo plačil in mehanizmov
za izvrševanje, katere sprejem Slovenija podpira in tudi pripravlja vse potrebne strokovne
podlage za njeno implementacijo.


b) Socialna varnost


Ženske so bolj izpostavljene tveganju revščine kot moški, zlasti starejše ženske, Med starejšimi
od 75 let je stopnja tveganja revščine žensk 30,5 odstotkov, moških pa 14,6 odstotkov
(Eurostat, 2022) Še zlasti so tveganju revščine izpostavljene starejše ženske, ki živijo v
enočlanskem gospodinjstvu. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bila leta
2020 stopnja tveganja revščine žensk, starejših od 65 let, ki živijo v enočlanskem gospodinjstvu,
48,2 odstotka (moških 38,9 odstotka). Večjemu tveganju revščine so izpostavljena tudi
enostarševska gospodinjstva (21,8 odstotkov), med katerimi prevladujejo ženske (80 odstotkov
je materinskih enostarševskih družin). V primerjavi z dvostarševskimi družinami je stopnja

tveganja revščine enkrat višja. Naša prizadevanja bodo usmerjena v boj proti revščini in socialni
izključenosti, zlasti ranljivih skupin žensk.


Vladna koalicija si je zastavila cilj, da bo ob izpolnitvi pogojev javnofinančne vzdržnosti najnižja
zagotovljena pokojnina znašala 10 odstotkov nad pragom tveganja revščine in v letu 2023
najmanj 700 EUR. Dodatna pozornost bo namenjena tudi dvigu ostalih najnižjih pokojnin.
Preučila bo odpravo vračljivosti varstvenega dodatka in prejemkov iz naslova oprostitev plačil
socialno varstvenih storitev ter poskrbela za boljšo informiranost potencialnih prejemnikov in
prejemnic. Zagovarja spremembe sistema določanja in izplačevanja preživnin in nadomestil
preživnin in da se v okviru prenovljenega Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in
preživninskega sklada Republike Slovenije zagotovi ustavno pravico do preživljanja s strani
obeh. staršev, zmanjša revščino med otroki in ekonomsko odvisnost, predvsem žensk v družbi.


Zmanjšanje razlik med spoloma glede izpostavljenosti tveganju revščine in socialne
izključenosti, s poudarkom na ranljivih skupinah žensk, je tudi eden od ciljev
ReNPEMŽM22–30. Posebna pozornost bo posvečena ženskam iz drugih kulturnih okolij z
jezikovnimi ovirami, Rominjam, starejšim ženskam, kmečkim ženskam, ženskam na podeželju,
ženskam z ovirami in ženskam s kompleksnejšimi pridruženimi težavami.


c) Nasilje nad ženskami


Vladna koalicija bo cilj »ničelna toleranca do sovražnega govora in diskriminacije« podprla z
ustreznimi kampanjami in dodatki k učnim programom.


Tudi v ReNPEMŽM22–30 je preprečevanje in boj proti vsem oblikam nasilja nad ženskami eno
od prednostnih področij, ki vsebuje štiri strateške cilje. V okviru široke medresorske delovne
skupine pravkar poteka priprava Resolucije o nacionalnem programu preprečevanja nasilja v
družini in nasilja nad ženskami, katere namen je prepoznati ključna področja, pri katerih
zaznavamo pomanjkljivosti oziroma slabše delovanje in bi bile potrebne spremembe, ter
opredeliti cilje in ukrepe, s katerimi bomo dosegli izboljšave.


Kot je bilo omenjeno že zgoraj, načrtujemo spremembe preživninskega sistema, ki bo
pripomogel k temu, da žrtve družinskega nasilja lažje odidejo iz nasilnega razmerja in
zagotovijo otrokom dostojno življenje.


d) Položaji odločanja


Eden od ciljev vladajoče koalicije je doseganje uravnotežene zastopanosti žensk in moških na
različnih področjih političnega, gospodarskega in družbenega življenja. Koalicija zagovarja
proporcionalni sistem, ki mora z ukinitvijo volilnih okrajev in uvedbo preferenčnega glasu
zagotoviti največji možni vpliv državljank in državljanov na izbiro političnih predstavnikov in
predstavnic. Ob spremembah volilne zakonodaje zagovarja tudi načelo zadrge pri vrstnem redu
žensk in moških na celotni kandidatni listi ter izmenjujoče se vodilno mesto moškega in ženske
na vseh kandidatnih listah v volilnih enotah. Vladna koalicija podpira uvedbo mehanizmov za
spodbujanje enake zastopanosti med spoloma: v javnem sektorju, politiki ter v nadzorstvenih in
vodstvenih organih gospodarskih družb oziroma spremembo področne zakonodaje in uvedbo
obveznega minimalnega deleža žensk v vodstvenih ter nadzornih položajih podjetij. Enaka
pravila bodo veljala tako v javnem kot zasebnem sektorju. Področje uravnotežene zastopanosti
je tudi eno ključnih prioritetnih področij ReNPEMŽM22-30.


e) Izobraževanje


Velika ovira za udejanjanje enakosti spolov so spolni stereotipi, zato je ena od prioritet vladne
koalicije vključitev vsebine o spolnih in drugih stereotipih v predmetnik programov obveznega

izobraževanja. Odpravljanje spolnih stereotipov in seksizma na različnih področjih je tudi eden
od ciljev ReNPEMŽM22–30.


f) Zdravje


Na področju zdravja se bomo zavzemali za ohranitev in krepitev javnega zdravstva in s tem
zagotavljali enako dostopnost do kakovostnih in varnih zdravstvenih storitev vsem, še zlasti
ranljivim skupinam žensk. Posebna pozornost bo namenjena krepitvi in varovanju spolnega in
reproduktivnega zdravja, zagotavljanju brezplačne kontracepcije in pravici do svobodnega
odločanja o rojstvu otrok. Podpiramo tudi uvajanje brezplačnih higienskih pripomočkov v javnih
ustanovah, kar bo pripomoglo k preprečevanju revščine žensk in razbijanju tabujev in
stigmatizacije na področju reproduktivnega zdravja žensk. Preučili bomo možnost financiranja
nakupa higienskih pripomočkov za ženske oziroma vključitev ženskih higienskih izdelkov v
nabor obveznih storitev iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja.


Strukturne spremembe


V nadaljevanju v vašem dopisu ugotavljate, da so vrzeli med spoloma strukturne narave in se z
njimi lahko soočimo zgolj s sistemskimi ukrepi na vseh področjih urejanja družbenega življenja,
s čimer se popolnoma strinjamo. Da bi vladna koalicija lahko dosegla te politične cilje in sprejela
ustrezne ukrepe, predlagate boljšo sistemsko ureditev in sprejetje nekaterih strateških
dokumentov.


V zvezi z vašim predlogom, da bi bilo treba ob pripravi strateških dokumentov in zakonodajnih
predlogov opraviti tudi obvezno presojo morebitnih različnih posledic za moške in ženske pri
njihovem izvajanju, vas seznanjamo, da je že bil narejen korak v tej smeri. Pravkar je namreč v
javni obravnavi Metodologija za oceno učinkov predpisov na različna družbena področja, ki v VI.
poglavju z naslovom »Ocena učinkov na socialnem področju« eksplicitno določa, da je pri
uvedbi politik / predpisov treba upoštevati tudi vpliv na položaj žensk ter na enakost spolov. To
pomeni, da bo z njenim sprejemom ocena učinkov predpisov na spol obvezna oziroma
sistemske narave.


V zvezi s ključnimi strateškimi dokumenti, pomembnimi za doseganje enakosti spolov, na katere
opozarjate, vas seznanjamo, da vladna koalicija načrtuje spremembo Zakona o dolgotrajni
oskrbi in volilne zakonodaje, v pripravi sta tudi Resolucija o nacionalnem programu
preprečevanja nasilja v družini in nasilja nad ženskami ter Resolucija o nacionalnem programu
za enake možnosti žensk in moških 2022 – 2030. V načrtu je tudi prenova Zakona o enakih
možnostih žensk in moških.


Strinjamo se z vašim predlogom, da je treba ponovno vzpostaviti Strokovni svet za enakost
spolov na način, ki bo vključeval tudi relevantne deležnike (NVO in akademsko sfero), ki se
ukvarjajo s področjem zagotavljanja pravic žensk in enakostjo spolov. Strokovni svet, ki za
razliko od prejšnjega ne bo izključujoč do nevladnih organizacij in strokovnjakinj s tega
področja, se ravnokar ustanavlja. Tudi mi namreč ocenjujemo, da je skupno proaktivno
delovanje z nevladnimi organizacijami pri zagotavljanju napredka in uresničenju ciljev s
področja enakosti spolov izredno pomembno.

 

Za konec naj ponovno poudarimo, da se globoko strinjamo z vami, da je za uresničenje
zastavljenih ciljev in ukrepov glede enakosti spolov nujna široka podpora in sodelovanje vseh
relevantnih deležnikov. To je zagotovo edini način, da pridemo do boljših rešitev in izboljšanja
položaja žensk in moških v Republiki Sloveniji. Zato smo resnično veseli ponujene roke
Ženskega lobija Slovenije, ki združuje nevladne organizacij in izvrstne posameznice z bogatimi
izkušnjami na področju enakih možnosti žensk in moških. Vaše znanje in izkušnje, tudi zaradi

prepoznavnosti vašega delovanja v preteklosti, so namreč lahko izredno dragocen prispevek pri
iskanju končnih rešitev.


Da bi naše sodelovanje še poglobili in poiskali najustreznejše rešitve, ki bodo plod povezovanja
in združevanja moči v smeri, kot ste jih predlagali, vas vabimo, da se v kratkem srečamo in
pogovorimo na našem ministrstvu, pristojnem za enakost spolov, ter tako razrešimo tudi
morebitna preostala odprta vprašanja. Vabilo bi vam posredovali v začetku septembra.

 

S spoštovanjem,

Luka Mesec

MINISTER

 

Pripravil/a:
mag. Tanja Salecl 
Sekretarka 


mag. Helena Valas
Vodja sektorja za
enake možnosti

LOKACIJA

Ženski lobi Slovenije

Dalmatinova 4, 1000 Ljubljana

© 2024 Ženski lobi Slovenije. Vse pravice pridržane. Produkcija 5ka