Feministična antifašistična mreža (FAMa) pričenja s svojim delovanjem!
Sreda, 6. december 2023, ob 12.00 uri
Dogodek bo v Beogradu, »Prostor Miljenko Dereta«, Dobračina 55.
Feministična antifašistična mreža (FAMa), ki jo danes sestavlja preko 100 ustanoviteljic – aktivistk, političark, raziskovalk, umetnic in delavk iz Bosne in Hercegovine, Črne gore, Hrvaške, Makedonije, Slovenije in Srbije, bo 6. decembra 2023, kot dan ustanovitve mreže, obeležila s prireditvijo na Prostoru Miljenko Dereta v Beogradu, z video vključitvijo udeleženk iz vseh držav nekdanje skupne države.
Na dogodku bodo predstavile Feministični manifest antifašistk za 21. stoletje, spregovorile o razlogih za ustanovitev mreže in ciljih, h katerim si bo mreža prizadevala. Predviden je tudi nagovor predstavnic delegacij iz vseh držav, napovedana pa bo tudi tema, ki bo v središču mreže v leta 2024.
FAMa je nastala kot rezultat izmenjave idej ob praznovanju 80. obletnice ustanovitve Antifašistične fronte žena Jugoslavije, decembra 2022 v Bosanskem Petrovcu in Bihaću. Naslanja se na mednarodno dediščino AFŽ.
Dosežen je bil konsenz, da so krepitev feminizma in medsebojna podpora na post-jugoslovanski ravni predpogoja za ustvarjanje močnega odpora rastočim fašističnim silam ter da je pomembno sprejeti in uporabiti izkušnje, ki so jih naše predhodnice pridobile z zavzemanjem za enakost spolov ter socialno pravičnost.
Feministična antifašistična mreža (FAMa) je bila ustanovljena na pobudo Ženske platforme za razvoj Srbije (ŽPRS), povezana s sorodnimi organizacijami in pobudami iz post-jugoslovanskih držav, z velikim aktivističnim, prostovoljnim angažmajem, pa tudi s podporo fundacije Friedrich Ebert.
Dogodek lahko spremljate tudi na platformi Zoom: https://us02web.zoom.us/j/88039907448
Za dodatne informacije so vam na voljo na
FEMINISTIČNI MANIFEST ANFIFAŠISTK ZA 21. STOLETJE
Izhajamo iz internacionalistične dediščine naših predhodnic, ki so se združene v Antifašistično fronto žensk (AFŽ) pred 80. leti odpravile v boj proti fašizmu, s sanjami o novem svetu, v katerem bodo ženske in moški enakopravni in bo dosežena tudi socilna pravičnost.
Ponosno poudarjamo zgodovinsko dejstvo, da je bila v drugi svetovni vojni leta 1942 v Bosanskem Petrovcu osnovana AFŽ s ciljem, da ženske poveže, opolnomoči, in organizira za skupen boj za svobodo in proti fašizmu.
Soočene smo z obnavljanjem fašističnih opredeljevanj in praks, preoblečenih v popuilizem, nacionalizem, klerikalizem in mizoginijo.
Navdihuje nas moč ženskih gibanj, mrež, organizacij in aktivistk v naši regij, ki ostajamo povezane, hrabre in vztrajamo, navkljub hudim preizkušnjam v našem vsakdanjem življenju.
Odločene smo braniti izbojevane ženske pravice in pridobitve feminističnega gibanja ter nadaljevati boj, dokler ne dosežemo popolne enakopravnosti in enakosti.
Prepričane smo, da mir nima alternative in da je možen le, če so spoštovane nedeljive človekove pravice in si vsi prizadevamo za vzdržen razvoj.
Povezuje nas Feministični manifest antifašistk post-Jugoslavije za 21 stoletje.
Oživljanje fašizma dramatično ogroža človekove pravice in svoboščine, naše države pod vodstvom večinoma konzervativnih elit pa se temu ne zoperstavljajo in ga celo podpirajo.
V večini naših držav na javno prizorišče prodirajo pobude in politike za sprejemanje (po demokratičnih postopkih) homofobnih, mizoginih in rasističnih zakonov. Desničarske sile usmerjajo splošno nezadovoljstvo in jezo na »druge«, ki so običajno ljudje z najmanj moči: migranti, pripadniki LGBTIQ+ skupnosti, ženske, revni, narodne manjšine in vsi ostali, ki so iz kakršnega koli razloga v položaju nemočne manjšine.
Strah pred drugačnostjo, strah pred drugimi se nenehno obnavlja in krepi. Ta strah spremljata zavračanje sodobnosti in vseh pridobitev modernih družb, oziroma vračanje k takoimenovani tradiciji in takoimenovanim tradicionalnim vrednotam, za katerimi se skrivata nacionalizem in verski fanatizem. Desničarske sile svoje namere skrivajo za velikimi besedami, ki so si jih prilastile, kot so: družina, domoljubje, suverenost in državotovornost. Ko rečejo „družinske vrednote“, mislijo na družine, v katerih so ženske podrejene možem, starši pa so se pripravljeni odreči svojim otrokom, če se razlikujejo od večine. Ko rečejo „domoljubje,“ mislijo na sovraštvo do sosednjih narodov. Ko rečejo „suverenost“, mislijo, da jo je mogoče in treba braniti predvsem z orožjem. Ko rečejo „državotvorno“ mislijo nacionalistično.
Klerikalizacija države in družbe se razrašča v vseh naših skupnostih, kar pomeni, da se krepi moč cerkve in verskih skupnosti, ki kot svoje prve sovražnike vidijo feminizem, ženske pravice in enakost med spoloma.
Antifašizem in njegove pridobitve sta desetletja sistematično zanikana. Priče smo organizirani, s strani državnih institucij podprti reviziji zgodovine. Rehabilitirajo se osebnosti in koncepti, ki temeljijo na zaprtosti, klerikalizmu, nacionalizmu, nasilju in sovraštvu do vsega drugega in drugačnega.
Mačizem, sovraštvo proti LGBTQ+ osebam, prezir do žensk in enakopravne vloge žensk v družbi se nemoteno promovirajo v javnosti. Čeprav so v vseh naših državah vzpostavljeni pravni mehanizmi za zaščito pred nasiljem, se nasilje povečuje in femicid je dosegel epidemične razsežnosti.
V velikem porastu je tudi nasilje med vrstniki, med otroki in mladimi. Nasilje je oblika vedenja, ki se ga učijo vsepovsod: od političnih voditeljev, javnih osebnosti, iz medijev, v šoli, družini in na ulici.
Obramba pred takimi pojavi v vseh naših družbah bi morala biti pravna in sekularna država. Namesto tega, politične elite dopuščajo in podpirajo skrajne in profašistične organizacije in skupine, preganjajo pa aktivistke in aktiviste, novinarje in novinarke, umetnike in umetnice in vse, ki svobodno mislijo in govorijo.
Namesto podpore z zakoni sprejete enakopravnosti in spoštovanja različnosti, se vsaka drugačnost razume kot izdaja. Delovanje opozicije, organizacij civilne družbe in neodvisnih medijev ter delovanje kritično usmerjenih akterk in akterjev na področju umetnosti in kulture pa se doživlja kot motn ja idealne enotnosti naroda.
Uveljavljajo se avtoritarni voditelji, goji se kult vodje.
Moč kapitala, ki je skoraj nad zakoni, izčrpava delavce in delavke in jih preobraža v prekarno delovno silo. Ideja sindikalnega boja je omalovaževana. Nenehno se kopičijo neenakopravnost, siromaštvo in nizek življenjski standard. Socijalna pravičnost ni priorita na dnevnem redu državne politike.
Korupcija je vseprisotna, politične stranke pa so si prisvojile institucije. Državljani in državljanke institrucijam ne verjamejo in se jih izogibajo.
Temelj naše obrambe pred fašizmom so pravice žensk in enakost spolov.
Me, antifašiske, v družbo prinašamo ideje in izkušnje enakosti, enakopravnosti, spoštovanja različnosti in osebne avtonomije, solidarnosti, svobode in pravičnosti kot temeljnih vrednot feminističnega gibanja in kot našo alternativno vizijo družbe.
Naše izbire so mir, razorožitev in blaginja. V naših družbah se neguje vzdušje konflikta, groženj in rožljanja z orožjem. Naša alternativa so politike človekove varnosti.
Za nas obstaja samo ena rasa - človeška! Storile bomo vse, da bodo naše družbe demokratične, povezane z vsemi oblikami sodelovanja, medsebojnega spoštovanja in cenjenja. V skupnosti je naša moč!
Zavzemamo se za družbe svobode, enakopravnosti, človekovih pravic, vladavine prava, socialne pravičnosti in enakih možnosti, pravice do zdravega življenja in zdravega življenjskega okolja.
Zagovarjamo politike, ki v središče postavljajo človeka in naravo, ki jih soustvarjajo državljani in državljanke s svojim sodelovanjem v demokratičnih procesih. Naša varnost je v vključevanju!
Nasprotujemo reviziji zgodovinskij dejstev, poveličevanju vojnih zločincev in zanikanju genocida. Pravica mora biti dosežena.
Negujemo kulturo spominjanja na pomembne zgodovinske osebnosti in dogodke, ki so postavili temelje antifašizmu. Ne bomo dovolili, da se pozabijo strašni zločini, ki so jih zagrešila različna fašistična gibanja, ne le v daljnji preteklosti, ampak tudi nedavno.
Branimo in gradimo sekularno državo, ki služi javnemu dobru, splošnemu interesu in je varuh človekovih pravic in svoboščin vseh svojih državljank in državljanov. Upiramo se klerikalizaciji institucij in družbe. Kultura in prosveta to naša bo osveta!
Borimo se za obnavljanje in razvoj institucij, bez strankarskega prisvajanja. Zahtevamo, da država služi državljankam in državljanom, da so institucije odprte, transparentne in njihove storitve dostopne za vse.
Mediji morajo biti svobodni pri preizpraševanju družbe. Njihova vloga pa je graditi kritičen in emancipatorni duh javnosti. Medijske prostore je treba osvoboditi od vpliva kapitala, političnih monopolov in seksizma!
Kultura in umetnost sta za nas javni dobrini, prostor svobodnega mišljenja in prostor graditve kolektivnih družbenih vrednot, zasnovanih na spoštovanju človekovega življenja in enakosti vseh članov in članic družbe!
Predani smo boju proti revščini in neenakosti v družbi. Prizadevamo si za spremembo ekonomske paradigme in državo socijalne pravičnosti.
Težišče našega boja so delavske pravice. Zahtevamo dostojne delovne pogoje, enako plačilo za enako delo in delo enake vrednosti. Neplačano gospodinjsko in skrbstveno delo je treba priznati in ceniti.
Zanašamo se na medgeneracijsko solidarnost, akademska in praktična znanja ter moč lokalnih državljanskih inicijativ in vseh organizacij, ki delijo vrednote, za katere se zavzemamo.
Cenimo in promoviramo ženske izkušnje, ideje in pobude ter prispevke posameznic in posameznikov, ki predlagajo nove demokratične rešitve za izive v času velikih družbenih in političnih kriz, negotovosti in globalnih sprememb.
Uporabljamo vse demokratične strategije in taktike, da zavarujemo svoje človekove pravice. Branimo vse ljudi, katerih človekove pravice nimajo ustrezne družbene in institucionalne zaščite, posebno ko gre za pravice deklic, večkratno diskriminiranih žensk in žensk z izkušnjo nasilja.
Upiramo se družbeno izključujučim, kolonizatorskim in izkoriščevalskim vzorcem vedenja, politikam in praksam, na katerih zdaj temeljijo modeli razvoja.
Solidariziramo se z gibanji za mir, svobodo, demokracijo, zdravo okolje, in enkost spolov v naših državah, Evropi in v svetu. To je naš internacionalizem.
S tem Manifestom potrjujemo, da ostajamo povezane, hrabre in enotne v našem odporu. Zavezujemo se, da bomo na temeljih antifašističnih vrednot gradile ustvarjalne družbe miru, enakosti, pravičnosti in solidarnosti.
SMRT FAŠIZMU, SVOBODA ŽENSKAM! AFŽ ŽIVI!
Ženski lobi Slovenije
zenskilobi@gmail.com