22. septembra 2023 je Državni zbor RS na svoji 12. seji (pod točko 20) obravnaval in sprejel

Resolucijo o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških 2023– 2030

Razprava:

20. TOČKA DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA PREDLOGA RESOLUCIJE O NACIONALNEM PROGRAMU ZA ENAKE MOŽNOSTI ŽENSK IN MOŠKIH ZA OBDOBJE 2023 

Predlog resolucije je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada.

Za dopolnilno obrazložitev predloga resolucije, predstavnik Vlade, državnemi sekretar na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Dan Juvanu.

DAN JUVAN (državni sekretar MDDSZEM): 
Zagotavljanje enakih možnosti žensk in moških v družbi ni nekaj samoumevnega, ampak je treba nad tem neprestano bdeti. Ne le, da moramo biti pozorni na spremembe, ki lahko poslabšajo položaj enega od spolov, temveč je naša dolžnost, da sprejemamo ukrepe za aktivno izboljšanje njihovega položaja. Gre za proces, ki se nikoli ne konča in ki lahko tudi zataji. Ni odveč spomniti, da smo bili tudi v naši bližini, na Poljskem in Madžarskem večkrat priča nižanju ravni doseženih pravic žensk. To je dejstvo. Sicer smo v Sloveniji lahko ponosni na nekatere pretekle dosežke, ki podpirajo enakost spolov v naši družbi in ki so večinoma dediščina prejšnjega sistema, ki se je zavzemal za depatriarhalizacijo družbe in razbremenitev žensk na področju skrbstvenega in reproduktivnega dela. Skozi desetletja smo zgradili močno in dostopno mrežo javnih vrtcev in šol, ki je skupaj z ostalimi javnimi storitvami omogočila ženskam, da se osamosvojijo od tradicionalne vloge gospodinje, se enakovredneje vključujejo na trg dela, se potegujejo za enake karierne cilje kot moški ter da niso prisiljene, prisiljene, prisiljene trpeti podrejene vloge na domu in vsega, kar lahko iz tega izhaja.

Ampak skrbeti nas mora tudi v Sloveniji. Pred dvema letoma smo bili s strani Evropskega inštituta za enakost spolov izpostavljeni kot edina država članica Evropske unije, ki je na področju enakosti spolov nazadovala. Nekatere izmed najbolj socialno ogroženih in izključenih skupin v naši družbi so izrazito spolno zaznamovane, recimo upokojene starejše ženske ali matere, ki same skrbijo za otroke. V okviru družinske politike bomo zato posebno pozornost usmerili predvsem v nekatere ranljive skupine v družbi, kamor spadajo na primer družine, v kateri eden od staršev živi sam z otroki, in ki so pogosto spregledane. Plačna vrzel še naprej ostaja dejstvo. Povprečna mesečna plača žensk je bila lansko leto 5,1 % nižja od plače moških, v zdravstvu in socialnem varstvu, sektorjih tako pomembnih za žensko emancipacijo, pa zaslužijo ženske v povprečju kar 25 % manj od moških. Starejše samske ženske so tako že dolga leta med družbenimi skupinami, ki so najbolj podvržene tveganju revščine in socialne izključenosti. Ob tem velja izpostaviti, da te ženske za seboj nimajo le celotne formalne delovne dobe, ampak praviloma tudi desetletja reproduktivnega dela, ki je ključno za obnavljanje delovne sile, a ostaja neplačano, nepriznano in neustrezno vrednoteno. Zaskrbljujoče je, da je kar 200 tisoč žensk v Sloveniji brez izbranega ginekologa. Posebno pozornost je treba nameniti ženskam z nižjim socialno ekonomskim položajem, premajhni odzivnosti moških v preventivnih programih in drugim ranljivim skupinam. In najbolj tragično od vsega, nasilje v družini in nad ženskami že leta narašča. Samo v lanskem letu so kar 13 žensk ubili njihovi partnerji. Femicid, po navadi zaključek večletnih zlorab in psihološkega nasilja je tista najbolj skrajna točka pojavov, ki se jih trudimo odpraviti v naši družbi.

V resoluciji zato naslavljamo tudi preprečevanje in odpravo nasilja nad ženskami. Ukrepi so usmerjeni zlasti v zagotavljanje celovite in ustreznejše podpore žrtvam vseh oblik nasilja nad ženskami, med njimi so tudi ukrepi za boljše spopadanje s problematiko femicidov. Za bolj specializirano podporo ranljivim skupinam in žrtvam nasilja je treba okrepiti mrežo socialno varstvenih programov senzibilizirati in več pozornosti nameniti preprečevanju spolnega nasilja in nadlegovanja ne le v intimno partnerskem, temveč tudi v drugih okoljih. Boj za pravice žensk moramo razumeti kot našo skupno nalogo in del širših prizadevanj, ki imajo pomemben vpliv na vse nas. Za enakost se zavzemamo, da bodo mladi lahko odraščali in razvijali svoje potenciale, brez da bi jih pri tem dušila pričakovanja tradicionalnih spolnih vlog, da bosta v zrelih letih družina in skupno življenje pomenila tako enakopravne delovne pogoje kot čas za preživljanje z bližnjimi in da bo jesen življenja prinesla socialno varnost in zasluženo brezskrbnost za vsakogar.

Iz navedenih razlogov računamo na vašo podporo.

Predlog resolucije je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide.
Za predstavitev poročila odbora, predsednik Miha Kordiš.

MIHA KORDIŠ (PS Levica): 

Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide je na 16. seji kot matično delovno telo obravnaval predlog resolucije o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških 2023-2030, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada.
V dopolnilni obrazložitvi je predlagatelj med drugim izpostavil nekatere temeljne poudarke predloga resolucije in predvsem potrebo po sprejetju dobrih ukrepov in sistemskih rešitev, ki bodo pripomogli k spodbujanju sistema enakosti na vseh ravneh.
Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je predstavila temeljne poudarke iz pisnega mnenja in izpostavila, da je bila večina pripomb ustrezno naslovljena s predlogi za amandmaje odbora, ki so jih predlagale koalicijske poslanske skupine.
Predstavnik Državnega sveta je poudaril, da Komisija Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide predlog resolucije podpira. Poudaril je pomembnost vključitve enakosti spolov v izobraževalne vsebine, problematiko segregacije trga dela po spolu, spodbujanje vključitve žensk na vodstvene položaje ter problematiko nasilja v družini.

Predstavnik Zagovornika načela enakosti je pojasnil, da je predlog resolucije strateški dokument. Naslavlja neenakost med spoloma v družbi. Izpostavil je nujnost učinkovitega spoštovanja prepovedi diskriminacije, varstva pred diskriminacijo, zagotavljanja večje transparentnosti pri doseganju enakega plačila žensk in moških na enakih delovnih mestih, dodatne spodbude za enako zastopanje žensk in moških na vseh ravneh političnega odločanja ter nujnost priprave posebne strategije preprečevanja nasilja v družini in nad ženskami. Izpostavil je tudi nekatera druga odprta vprašanja.
Prvo se nanaša na odpravo pomanjkljivosti glede opredelitev prepovedi diskriminacije zaradi spola v zakonodaji in predvsem jasna določba kaj je prepovedano in kaj ni.
Drugo vprašanje se nanaša na vključitev prepovedi presečne oz. intersekcijske diskriminacije v zakonodajo, predvsem prepoznanje situacij v katerih pride do diskriminacije zaradi več osebnih okoliščin hkrati.
Zadnje odprto vprašanje pa se nanaša na okrepitev pregleda in odpravo sistemskih diskriminatornih določb, ne samo pri pripravi predpisov, ampak tudi v že veljavnih predpisih.
V krajši razpravi je bila izpostavljena problematičnost evalvacijskega dela ter realizacije določenih ukrepov v različnih dokumentih. Na področju nasilja nad ženskami je bil izpostavljen manko podatkov glede statistike nasilja nad ženskami v zadnjih nekaj letih, odsotnost analiz ter vidnost napredka na tem področju. V zvezi z nujnostjo oblikovanja preventivnih programov za ženske je bila izražena skrb, saj imamo zelo dostopne in dobro zasnovane preventivne programe na področju zdravja, kot sta na primer programa Zora in Dora. Problem je torej v odzivnosti ljudi, kar pa je tudi posledica stigmatizacije določenih zdravstvenih storitev in pomoči tudi na področju duševnega zdravja.

Po zaključeni razpravi je odbor sprejel svoje amandmaje in glasoval o celotnem besedilu predloga resolucije ter ga sprejel. Sprejeti amandmaji so vključeni v dopolnjen predlog resolucije na današnji obravnavi.

Sledila je  predstavitev stališč poslanskih skupin.

Poslanska skupina Nova Slovenija - krščanski demokrati, zanjo poslanec Aleksander Reberšek.

ALEKSANDER REBERŠEK (PS NSi): 

Danes imamo pred sabo tretji nacionalni program za področje enakih možnosti žensk in moških v Republiki Sloveniji, ki je pripravljen na podlagi zakona o enakih možnostih žensk in moških. Vsak človek je v vseh obdobjih svojega življenja edinstven in nedotakljiv. Človekovo dostojanstvo tudi nerojenega ali umirajočega človeka je nedotakljivo. Varovanje človekovega dostojanstva in zagotavljanje človekovih pravic sta naši pomembni nalogi. K temu sodi tudi enakopravnost med spoloma, med moškim in žensko.

Podpiramo enakopravnost žensk in moških, narobe pa se nam zdi govoriti o enakosti. S tem namreč brišemo razlike med spoloma, na katere smo lahko tako moški kot ženske v prvi vrsti ponosni, saj našo družbo bogatijo, eden brez drugega ne moremo. V imenu doseganja navidezne enakosti pa se gre včasih celo tako daleč, da se zapoveduje, katere povsem običajne besede v jeziku so dovoljene, katere pa prepovedane. Pri veliki vnemi za spolno nevtralno rabo jezika naenkrat postanejo čisto odveč pravila slovenskega knjižnega jezika, besedilo pa pravzaprav popolnoma nerazumljivo. Saj se še spomnite fakultete, ki je odločila, da bo vse uradne dokumente izdajala v eno leto v moškem slovničnem spolu, eno leto pa v ženskem slovničnem spolu. Mislim, da od take enakosti ženske nimajo nič, imamo pa vsi skupaj kaos.

Kar se tiče današnje resolucije, pa v njej pogrešamo nekatere ukrepe, ki bi prispevali k temu, da si lahko tako ženske, kot moški izbirajo svojo poklicno in življenjsko pot, kot želijo. Resolucija tako na primer ne naslavlja družbene stigmatizacije žensk in moških, ki se odločijo za večje število otrok ali ki se odločijo, da bodo za določen čas izstopili iz trga dela in se posvetili vzgoji otrok, zlasti ko gre za ženske.

Poslanska skupina Socialnih demokratov, v njenem imenu Soniboj Knežak.

SONIBOJ KNEŽAK (PS SD):

Enakost spolov je temeljno načelo demokracije, ki bi ga po našem mnenju morali spoštovati vsi, da si bomo prizadevali vsakomur zagotoviti enake človekove pravice in temeljne svoboščine ne glede na spol, smo zapisali tudi v našo ustavo. K boju proti vsem oblikam diskriminacije na podlagi spola nas zavezujejo tudi različni mednarodni dokumenti, med njimi tudi Konvencija o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk. Gre za konvencijo, ki državam podpisnicam nalaga jasen cilj: izboljšanje položaja žensk v družbi. Pravno podlago za sprejetje resolucije predstavlja zakon o enakih možnostih žensk in moških. Resolucija vključuje ukrepe, ki se nanašajo na enakost spolov na različnih področjih, od delovnih razmerij, socialnega varstva, izobraževanja, zdravja, nasilja nad ženskami, delitev družbene moči na položajih odločanja in zunanjih zadevah. Na splošno ocenjujemo, da smo v zadnjih letih na določenih področjih vendarle dosegli napredek pri enakosti spolov v naši družbi. Slovenija se zaradi tega na podlagi različnih mednarodnih indeksov praviloma uvršča med države z eno izmed najvišjih stopenj enakosti med ženskami in moškimi v primerjavi z drugimi državami. Imamo enega najboljših sistemov predšolske vzgoje in varstva v vrtcih ter program podaljšanega bivanja in zagotavljanja prehrane v šolah, kar bistveno vpliva na visoko stopnjo zaposlenosti mlajših žensk, ki so v vlogi mame.

Slovenija se tudi stalno uvršča med države z eno izmed najnižjih razlik v plačah med moškimi in ženskami. Po zadnjih parlamentarnih volitvah pa se lahko pohvalimo tudi z bistveno večjo zastopanostjo žensk v Državnem zboru in Državnem svetu. Delež zastopanosti žensk v parlamentu se je v tem mandatu namreč zvišal iz 24,5 na 40 %, v Državnem svetu pa iz 10 na 17,5.

Kljub napredku, ki smo ga dosegli v zadnjih desetletjih, pa se še vedno soočamo s številnimi neenakostmi, ki jih bi bilo potrebno odpraviti. Že ob sprejemanju prejšnje resolucije pred nekaj več kot desetimi leti smo ugotavljali, da ženske, ki dosegajo relativno višjo stopnjo izobrazbe kot moški, vendar se to ne odraža v strukturi posameznih poklicev. Zaradi trdovratnih stereotipov o ženskah in moških poklicih veliko žensk še vedno dela v tako imenovanih feminiziranih poklicih, ki pa so slabše plačana in manj spoštovana v družbi. Še vedno je tudi več moških med podjetniki kot žensk. Prav tako ni dovolj, da imamo samo uspešne posameznike na vodilnih položajih odločanja, v vladi in gospodarstvu.

Tako v javnem kot tudi v zasebnem sektorju, moramo dosledno uveljaviti enakopravnost in popolno uravnoteženost obeh spolov pri soodločanju in soupravljanju, zato je potrebno v prihodnje več pozornosti nameniti enakosti spolov na položajih odločanja v gospodarstvu. Na področju socialnega varstva moramo več pozornosti nameniti predvsem zaščiti starejših samskih žensk, ki spadajo v najbolj ranljivo skupino prebivalcev, saj so tiste, ki se najbolj pogosto soočajo z revščino, pri nas. Medtem, ko mora biti na področju zdravstvenega varstva naša primarna naloga države zagotavljanje dostopnosti do kvalitetne, primerne ravni ginekoloških zdravstvenih storitev za vse skupine žensk, ki jih potrebujejo. In nenazadnje, več napredka potrebujemo na področju družinskega življenja, še posebej pri boju proti nasilju nad ženskami.

Stopnja družinskega in partnerskega nasilja je pri nas namreč še vedno zaskrbljujoča, saj je bilo samo lansko leto pri nas storjenih 13 femicidov. V luči tega pozdravljamo napoved Ministrstva za pravosodje, da se v Kazenski zakonik, ko femicid opredeli kot posebno kaznivo dejanje. Upamo, da se bodo te napovedi uresničile na enak način, kot so se končala naša prizadevanja za spremembo Kazenskega zakonika v primeru posilstva, ker smo v prejšnjem mandatu v zakonu dosegli uveljavitev modela, ja pomeni ja. Nobeno nasilje in nobena zloraba namreč nista stvar samo partnerskega odnosa ali družine, to so negativni družbeni simptomi, ki jih moramo preprečevati z aktivnim izobraževanjem, opolnomočenjem in omogočanjem izhodov iz domačega nasilnega okolja. Skupnost mora zagotoviti zaščito žrtvam, storilec pa mora biti kaznovan, a mora dobiti tudi priložnost, da se vključi v programe, ki mu bodo pomagali spremeniti svoj nasilni način ravnanja.

Socialni demokrati bomo današnji predlog resolucije podprli, ker predstavlja strateški dokument, s katerim si bomo prizadevali doseči večjo enakopravnost med spoloma na različnih področjih. Za enakost spolov si v naši stranki že dolgo prizadevamo. Pa ne zato, ker bi nam to nalagal zakon ali mednarodne konvencije, temveč zato, ker resnično verjamemo, da bo življenje vseh nas veliko boljše, če bodo imele ženske in moški enake možnosti.

Poslanska skupina Levica, v njenem imenu Nataša Sukič.

NATAŠA SUKIČ (PS Levica): 

Resolucija o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških za obdobje 2023 do 2030 je krovni strateški dokument Vlade, ki določa cilje in ukrepe za uresničevanje enakih možnosti žensk in moških za omenjeno obdobje na šestih ključnih vsebinskih oz. tematskih področjih. Se je pa potrebno zavedati in na to je že prej opozoril tudi državni sekretar, da zagotavljanje enakih možnosti žensk in moških v družbi ni nekaj, kar je dano za vselej. Pravice so zmeraj težko priborjene in lahko kaj zlahka tudi izgubljene. Naj torej kot državni sekretar prej spomnim samo na Poljsko in Madžarsko, kjer smo v zadnjem obdobju priča alarmantnemu nižanju ravni že doseženih pravic žensk. Skrbeti pa nas mora tudi v Sloveniji.

Pred dvema letoma je Evropski inštitut za enakost spolov opozoril, da smo edina članica Evropske unije, ki je na področju enakosti spolov nazadovala. Kljub temu pa ni vse samo črno. Pohvalimo se lahko z nekaterimi zelo dobrimi sistemskimi rešitvami in ureditvami, ki podpirajo enakost spolov in ki so dejansko večinoma dediščina prejšnjega socialističnega sistema, ki se je zavzemal za depatriarhalizacijo družbe in razbremenitev žensk na področju skrbstvenega in reproduktivnega dela.

V primerjavi z drugimi državami imamo tako enega najboljših sistemov vrtcev, šol s podaljšanim bivanjem, zagotovljeno prehrano otrok, posledično pa je stopnja zaposlenosti slovenskih mater z majhnimi otroki med najvišjimi v Evropski uniji. Zahvaljujoč sistemu javnega šolstva na vseh ravneh imamo tudi izjemno veliko visoko izobraženih žensk in tako naprej. Kar pa nas lahko zelo skrbi, je, da se kot družba kljub številnim preventivnim programom za boj proti nasilju v družini in za boj proti nasilju nad ženskami kljub uvedbi instituta zagovornika načela enakosti, ki se spopada z diskriminacijo na podlagi osebnih okoliščin, tudi na podlagi spola, soočamo z grozljivim porastom nasilja nad ženskami, zlasti intimno, partnerskega nasilja tako imenovanega femicida, samo lani smo jih zabeležili grozljivih 13. Skrbeti nas mora tudi visoka stopnja tolerance do tudi drugih oblik nasilja nad ženskami, recimo spolnega nasilja.

Skrbeti nas mora ta javni in medijski diskurz, skrbeti nas morajo tudi sodni postopki, kjer pogosto naletimo na opravičevanje storilca in na predsodke do žrtev nasilja. Tudi na trgu dela smo žal priča plačni vrzeli oziroma slabše plačanim delovnim mestom v tako imenovanih feminiziranih poklicih, kar po upokojitvi privede do nižjih pokojnin žensk. Tudi zato so starejše samske ženske med vsemi družbenimi skupinami najbolj izpostavljene tveganju revščine in socialne izključenosti. Zaskrbljujoče je tudi, da izven trga dela ostajajo praviloma pripadnice skrajno ranljivih skupin, ženske s tujim državljanstvom, romske ženske in ženske z različnimi telesnimi oviranostmi. Resolucija, kot sem povedala že uvodoma, naslavlja vrsto prioritetnih področij, od vzgoje in izobraževanja, nasilja nad ženskami, zdravja žensk do družinskih razmerij, socialnega varstva, uravnotežene zastopanosti spolov na položajih odločanja, odpravljanja neenakih pogojev dela oziroma plačne vrzeli med spoloma ter s tem zagotavljanja ekonomske neodvisnosti žensk in tako naprej.

Sama resolucija seveda ni in ne more biti edini spodbujevalec sprememb na področju enakosti spolov, toda cilji in ukrepi v povezavi z njo bodo zagotovo prispevali k večji vidnosti in občutljivosti, se k senzibilizaciji celotne družbe do vprašanj enakosti spolov, večji dostopnosti podatkov in okrepljenemu raziskovalnemu delu o položaju žensk in moških.
Zato jo bomo v Levici seveda soglasno podprli.

Poslanska skupina Svoboda, v njenem imenu mag. Darko Krajnc.

MAG. DARKO KRAJNC (PS Svoboda): 

Slovenija sodi med države, ki se po merjenju različnih indeksov enakosti žensk in moških praviloma uvršča na visoka mesta, a pred dvema letoma je bila Slovenija s strani Evropskega inštituta za enakost spolov izpostavljena kot edina članica Evropske unije, ki je na tem področju nazadovala. Glede na opozorila je zato nujno, da se vsa pozornost usmeri v pripravo in sprejetje dobrih ukrepov in sistemskih rešitev, ki bodo pripomogli k spodbujanju sistema enakosti med spoloma na vseh družbenih ravneh. Temu sledi tudi osrednji cilj te resolucije. Kljub vsem prizadevanjem se enakosti, neenakosti med drugim kažejo tako, da so moški vedno manj udeleženi pri negi in vzgoji otrok, gospodinjskih opravilih ter skrbi za ostarele in bolne ženske so tudi pogosteje izpostavljene nasilju v družini. Letos je bilo do septembra obravnavanih 876 kaznivih dejanj nasilja v družini. Najpogostejši vzroki za nasilne in prezgodnje smrti žensk pri nas so intimno partnerski umori, takšnih je bilo denimo lani 12.

Na področju javnega življenja pa se neenakost kaže tako, da ženske kljub višji izobrazbi manj zasedajo vodstvene položaje gospodarskega in političnega življenja. A zadnji statistični podatki na tem področju so spodbudni. Zastopanost žensk na najodgovornejših položajih narašča. Lani, v super volilnem letu, smo dobili prvo predsednico državnega zbora in dve podpredsednici državnega zbora. Dobili smo prvo predsednico države v zgodbi. Dobili smo prvo predsednico države v zgodovini Slovenije. Vlada ima tudi sedem ministric, ena je podpredsednica Vlade in tretjino članic v parlamentu, 36 poslank, to je preko 40 % v Gibanju Svoboda je ta procent celo 50 % Smo na dobri poti, zagotovo pa nas čaka še veliko dela in spodbud. Neenakost se prav tako odraža na področju delovnih razmerij, kjer so ženske pogosteje zaposlene za določen čas, delo s krajšim delovnim časom opravljajo tudi za svoje delo nižje plačilo, pogosteje so izpostavljene spolnemu nadlegovanju in nenazadnje jih bistveno manj dela v t. i. poklicih prihodnosti.

Na področju zdravja je še posebej ranljivo in potrebno je izpostaviti skupino deklet in žensk iz socialno ogroženih družin. Pozornost je treba nameniti tudi dostopu do ginekološke oskrbe v osnovnem zdravju omenjenih je bilo preko 200 tisoč žensk brez ginekologa in dostop do nekaterih osnovnih dobrin, kot so menstrualni higienski pripomočki. Da bi na izpostavljenih področjih dosegli napredek in odpravili neenakosti, so ukrepi predloga resolucije o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških 2023-2030 usmerjeni v odpravljanje neenakosti med spoloma pri zaposlovanju ter zagotavljanje ekonomske neodvisnosti žensk in moških. Zmanjšanje neenakosti žensk in moških v vzgoji, izobraževanju, znanosti in kulturi ter preseganje spolnih stereotipov. Izboljšanje zdravja in zmanjšanje neenakosti zdravja med ženskami in moškimi, preprečevanje vseh oblik nasilja nad ženskami in boj proti njim, spodbujanje uravnotežene zastopanosti žensk in moških pri odločanju in spodbujanje enakosti spolov ter uresničevanja pravic žensk po svetu.

Besedilo resolucije ne sme ostati zgolj črka na papirju, ampak mora dejansko zaživeti v praksi. Ženske so skozi leta pridobile vrsto pravic, ne smemo dopustiti, da le te zdrknejo v času nazaj.
To je tudi namen te resolucije o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških za obdobje 2023- 2030, ki ga bomo v Poslanski skupini Svoboda podprli.

Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke, v njenem imenu Jožef Jelen.

JOŽEF JELEN (PS SDS): 

Resolucija o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških 2023-2030, je strateški dokument Vlade Republike Slovenije. V skladu z zakonsko določitvijo obveznih vsebin ta resolucija določa cilje in ukrepe temeljnih politik enakih možnosti žensk in moških predvsem na naslednjih ključnih področjih družbenega življenja, delovna razmerja, družinska razmerja, socialno varstvo, odpravljanje vrzeli med spoloma in zagotavljanje enake ekonomske neodvisnosti žensk in moških, izobraževanje, zmanjšanje neenakosti žensk in moških ter preseganje stereotipnih družbenih vlog. Zdravje, izboljšanje zdravja in zmanjšanje neenakosti v zdravju med moškimi in ženskami. Nasilje nad ženskami, preprečevanje in boj proti vsem oblikam nasilja nad ženskami in dekleti. Mesta odločanja, spodbujanje uravnoteženja zastopanosti žensk in moških, zunanje zadeve, spodbujanje enakosti spolov in uresničevanje pravic žensk po svetu.
V Sloveniji smo uvedli kar nekaj sistemskih rešitev, ki podpirajo enakost spolov, kot so eden najboljših sistemov vrtcev in šol s podaljšanjem bivanja, dostopen sistem javnega šolstva ter ukrepi za enakomernejšo razporeditev neplačanega skrbstvenega in reproduktivnega dela med spoloma.

Poznamo kar nekaj programov preventive in pomoči na področju preprečevanja in odprave nasilja v družini in nad ženskami, a srečujemo se kljub temu s porastom nasilja nad ženskami ter naraščanjem števila femicidov. Ukrepe naj bi usmerili tudi v zagotavljanje žrtev vseh oblik nasilja nad ženskami. Med drugim je treba okrepiti mrežo socialno varstvenih programov za žrtve nasilja ter večjo pozornost nameniti preprečevanju nasilja, spolnega in tako tudi nadlegovanja.

Stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke je, da pri upravljanju resolucij za neko časovno obdobje je potrebno dodatno pozornost nameniti evalvaciji oz. analizi preteklih ukrepov in na podlagi le-teh načrtovati nadaljnje ukrepe. Cilj krepitev medresorskega povezovanja in sodelovanja za učinkovitejšo obravnavo vseh oblik nasilja nad ženskami ni dovolj, temveč si je treba zadati konkretnejši cilj glede deleža zmanjšanja nasilja, da se bo lahko pozneje tudi ovrednotila uspešnost ukrepov. Med drugim je pomemben tudi predlog zakonodajne spremembe za naslavljanje vseh oblik nasilja nad ženskami, pri čemer bi, denimo, proučili možnosti za opredelitev femicida kot posebnega kaznivega dejanja in senzibilizirali delovno pravno zakonodajo za žrtve nasilja v družini.

V Slovenski demokratski stranki bomo Predlog Resolucije o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških 2023-2030 podprli.

Končali so s predstavitvijo stališč poslanskih skupin.

Ker k dopolnjenemu predlogu resolucije amandmaji niso bili vloženi, so prešli na odločanje o predlogu resolucije.
Zakonodajno-pravna služba oziroma Vlada nista opozorili, da bi bil zaradi amandmajev, sprejetih na matičnem delovnem telesu predlog resolucije neusklajen.

Razprava pred glasovanjem:

NATAŠA SUKIČ (PS Levica): 

V letu 2022 je bilo 13 žensk umorjenih s strani njihovih partnerjev. Govorim o intimno partnerskih umorih oziroma tako imenovanem femicidu in ta številka je srhljiva. Kar 200 tisoč žensk je brez izbranega ginekologa. Ali si predstavljamo, kaj to pomeni za reproduktivno zdravje žensk? 200 tisoč žensk je brez izbranega ginekologa. Na področju zdravstva in socialnega varstva o tako imenovanih feminiziranih poklicih še zmeraj vztraja 25 % plačna vrzel, kar pomeni, da so ženske celo življenje delovno življenje plačane za četrtino manj od njihovih moških kolegov in kar vodi posledično do pokojninske vrzeli. Kar pomeni, da so, in to je tisto, za kar so upokojenke v bistvu ena najbolj ranljivih skupin tiste, ki so najbolj izpostavljene tveganju revščine, ko so torej upokojene.
Mediji, v medijih pogosto v marsikaterem mediju vztraja nek omalovažujoč diskurz celo sovražni diskurz do žensk, ki ima seveda za posledico kaj? Stopnjevano nasilje nad ženskami, ki postaja za marsikoga zaradi take medijske obravnave nekaj samoumevnega. Danes smo sprejeli resolucijo, za katero v Levici seveda stojimo. Sedaj seveda potrebujemo konkretne ukrepe oziroma, povedano drugače, to resolucijo je potrebno preliti v konkretne ukrepe na vseh področjih in v ta namen je na ministrstvu že vzpostavljena delovna skupina, ki pripravlja akcijski načrt. In to lahko samo pohvalimo, kajti vsi skupaj se moramo boriti za to, da to porazno stanje stvari, kar se tiče enakih možnosti žensk in moških spremenimo. V Levici bomo seveda resolucijo soglasno podprli.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: 
Glasujemo o Predlogu resolucije o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških 2023 do 2030.
Navzočih je 76 poslank in poslancev, za jih je glasovalo 70, proti pa nihče.
Ugotavljam, da je resolucija sprejeta.

................................................... 

Kako so poslanke in poslanci glasovali ?

 Naslovna fotografija:   gov.si