Šole, trgovine, banke in znani islandski bazeni so bili v Islandiji, v torek, 24.10.2023, zaprti, ko so ženske v vulkanski otoški državi, vključno s predsednico vlade, premierko Katrin Jakobsdóttir, stavkale, da bi prispevale k odpravi neenakega plačila in nasilja na podlagi spola.
Islandci so navsezgodaj poslušali novinarske vesti o zaprtju mnogih institucij po vsej državi, o zamudah v javnem prevozu, o pomanjkanju osebja v bolnišnicah, o neočiščenih hotelskih sobah in še marsičem. Sindikati, glavni organizatorji stavke, so ženske in nebinarne ljudi (nebinarna spolna identiteta je krovni termin, ki zajema spolne identitete, ki se ne umeščajo znotraj binarnega (žensko-moškega) spolnega sistema) pozvali, naj tega dne zavrnejo plačano in neplačano delo, vključno z domačimi opravili.
Islandijo, razgiban otok s približno 380.000 ljudmi tik pod arktičnim krogom, je Svetovni gospodarski forum, ki meri plače, izobraževanje, zdravstveno varstvo in druge dejavnike, 14 let zapored uvrstil med države z največjo enakostjo spolov na svetu.
In vendar: več deset tisoč žensk je na Islandiji, vključno s premierko Katrín Jakobsdóttir, 24.10.2023 zavrnilo vsakršno delo, tako plačano kakor neplačano. "Kvennafrí" ali dela prost dan žensk je bil razglašen v znak protesta proti razlikam v plačilu (plačna vrzel) med spoloma in nasilju na podlagi spola. Še posebej so glede plačne vrzeli prizadete ženske v zdravstvu in izobraževanju.
Premierka Katrin Jakobsdóttir je dejala, da bo ostala doma v okviru stavke - "kvennaverkfall" v islandščini - in pričakovala, da bodo enako storile tudi druge ženske v njenem kabinetu. Dejala je, da njena vlada preučuje, kako so cenjeni poklici, v katerih prevladujejo ženske, v primerjavi s področji, kjer tradicionalno prevladujejo moški.
Islandska premierka - predsednica vlade Katrin Jakobsdóttir
Približno 90% delavcev v državi je vključenih v sindikate. Po njihovih podatkih predstavljajo ženske večino pedagoškega kadra na vseh ravneh izobraževalnega sistema, vključno s 94% vzgojiteljic v vrtcih. Približno 80% zaposlenih v nacionalni univerzitetni bolnišnici Islandije, največji v državi, je žensk.
"Prizadevamo si opozoriti na dejstvo, da nas imenujejo raj enakosti, vendar še vedno obstajajo razlike med spoloma in nujno je treba ukrepati," je dejala Freyja Steingrimsdottir, ena od organizatork stavke.
Približno 90% islandske ženske delovne sile je že leta 1975 prvič stavkalo, da bi poudarilo pomen žensk za gospodarstvo. Stavka je spodbudila državni parlament, da je naslednje leto sprejel zakon o enakem plačilu.
Nekdanja islandska predsednica Vigdís Finnbogadóttir je leta 2015 za BBC povedala, da je bila stavka leta 1975 "prvi korak k emancipaciji žensk na Islandiji", ki ji je utrla pot, da je leta 1980 postala prva ženska, ki je bila demokratično izvoljena na čelo države.
Ženske na Islandiji so v zadnjih 48 letih šestkrat zapustile svoje službe v znak protesta proti razlikam v plačilu med spoloma (plačna vrzel).
Prvič so ženske po vsej Islandiji zapustile delo 24. oktobra 1975, da bi pokazale pomen prispevka žensk k družbeni blaginji.
Tokrat, leta 2023 so se odločile za celodnevno stavko. Zbrale so se v središču Reykjavíka ter prepustile vsa domača opravila, skrb za otroke in starejše člane družin, vsa neplačana dela svojim možem, partnerjem, očetom, bratom ali stricem. Prevzeli naj bi vse obveznosti, povezane z družino in domom, na primer: pripravo zajtrka in kosila, spomin na rojstne dneve sorodnikov, nakupi daril, naročanje otroka k zobozdravniku, itd.
K stavki so povabile tudi priseljenke, ki predstavljajo približno 22 % žensk na islandskem trgu dela. Njihov prispevek k islandski družbi je neprecenljiv, a na žalost se njihov pomen le redko prizna ali odraža v plačah, ki jih prejemajo.
Letošnja stavka žensk niti ni stavka v pravnem pomenu, in tudi ni praznik. Stavka žensk je kolektivna akcija v boju za enakost spolov.
.....................
Naslovna fotografija: AP Photo/ Arni Torfason
Ženski lobi Slovenije
zenskilobi@gmail.com