Evropski inštitut za enakost spolov (EIGE), ki je avtonomni organ Evropske unije in deluje na področju krepitve enakosti spolov po vsej EU,  je pripravil Indeks enakosti spolov za leto 2022. Ugotavlja, da je enakost spolov ogrožena, najbolj na udaru so posebne skupine prebivalstva.


Nedavno objavljen Indeks enakosti spolov za leto 2022, s katerim se meri stanje na področju enakosti spolov v EU, razkriva, da je napredek izredno počasen, saj se je v primerjavi z lanskim letom povečal le za 0,6 točke. Posledično znaša povprečna ocena EU zdaj 68,6 od 100 točk, kar je le 5,5 točke več kot leta 2010. Indeks enakosti spolov daje EU in državam članicam oceno od 1 do 100. Ocena 100 bi pomenila, da je država dosegla popolno enakost med ženskami in moškimi. Podatki za indeks 2022 so večinoma iz leta 2020. Združeno kraljestvo ni vključeno.

Slovenija je na lestvici od 0-100 dosegla 67,5 točke in je pod evropskim poprečjem (68,6). To pomeni, da je od leta 2019 nazadovala za 0,1 točke. Od leta 2010 je naša država sicer napredovala, a zelo počasi. V skupini držav, ki so nazadovale, so poleg Slovenije še Francija, Latvija, Estonija in Romunija.

 

Indeks enakosti spolov za leto 2022

Glavna področja indeksa so:

  1. delo (meri, v kolikšni meri lahko imajo ženske in moški koristi od enakega dostopa do zaposlitve in dobrih delovnih pogojev);
  2. denar (meri neenakosti med spoloma pri dostopu do finančnih sredstev in v ekonomskem položaju);
  3. znanje (meri neenakosti med spoloma pri doseženi izobrazbi, vseživljenjskem učenju in segregaciji po spolu v izobraževanje);
  4. čas (meri neenakosti med spoloma pri razporeditvi časa za nego in gospodinjska dela ter družbene dejavnosti);
  5. moč (meri enakost spolov na najvišjih položajih odločanja v politiki, gospodarstvu in družbi) ter
  6. zdravje (meri tri z zdravjem povezane vidike enakosti spolov: zdravstveno stanje, zdravstveno vedenje in dostop do zdravstvene storitev).

Slovenija je dosegla napredek na področjih dela, denarja in moči, nazadovala pri znanju in zdravju; v seštevku je nazadovala tudi v celotnem indeksu. 


„Najbolj pereče je, da se je letošnja ocena prvič po letu 2010 na več področjih znižala,“ je dejala direktorica Evropskega inštituta za enakost spolov Carlien Scheele. „To je treba nujno vzeti pod drobnogled, saj naši rezultati kažejo, da so ravno posebne skupine prebivalstva, ki so v času krize običajno v ranljivejšem položaju, najbolj ogrožene, saj pri njih še vedno obstajajo izrazite vrzeli med spoloma. Ne smemo si privoščiti, da bi prezrli področje enakosti spolov,“ je zatrdila.


Evropska komisarka za enakost Helena Dalli je izjavila: „Glede naše zavezanosti enakosti spolov moramo ostati neomajni. Po pandemiji, ruski agresiji v Ukrajini in posledični gospodarski krizi morajo regionalne ustanove in države članice EU v svojih proračunskih in političnih ukrepih upoštevati tudi vidik enakosti spolov. Ženske v vsej svoji raznolikosti ne smejo biti prikrajšane. Ključnega pomena je, da vidimo napredek pri naših zakonodajnih predlogih, da bi izboljšali uravnoteženo zastopanost spolov v upravnih odborih družb, zagotovili preglednost plač ter odpravili nasilje nad ženskami in nasilje v družini. Vse deležnike pozivam, naj si po svojih močeh prizadevajo za enake možnosti, varnost in enakopravnost žensk in moških.“


V okviru indeksa enakosti spolov so bile prvič od njegove uvedbe zabeležene nižje ocene na več njegovih glavnih področjih. Nižja ocena na področju udeležbe na trgu dela kaže, da je za ženske vse bolj verjetno, da bodo v življenju preživele manj let v delovnem razmerju, kar bo oviralo njihove poklicne in pokojninske možnosti. Poleg tega se je leta 2020 formalnih in neformalnih izobraževanj udeležilo manj žensk kot moških. Ker je bilo zdravstvo zaradi pandemije covida-19 postavljeno pod doslej največji pritisk, je bila enakost spolov nižja tudi z vidika zdravstvenega stanja in dostopa do zdravstvenih storitev.


Če ne bi prišlo do napredka na področju moči, bi se ocena indeksa na splošno znižala. Velik del tega napredka je posledica večje udeležbe žensk pri gospodarskem in političnem odločanju, kar je povezano z uvedbo zakonsko določenih kvot v peščici držav članic EU. To poudarja pomen političnega dogovora, ki sta ga junija 2022 dosegla Evropski parlament in Svet EU o direktivi za bolj uravnoteženo zastopanost spolov v upravnih odborih družb.


Ključnega pomena je tudi zavedanje, kako je pandemija vplivala na posebne skupine prebivalstva. Starejši ljudje ter invalidne ženske in moški so na primer v pandemičnem letu pogosteje poročali o neizpolnjenih potrebah po zdravstvenih pregledih. Poleg tega so se mlade ženske zaradi gospodarskih posledic pandemije soočale z višjimi stopnjami brezposelnosti, ženske s priseljenskim ozadjem pa so bile še bolj izpostavljene temu tveganju.


V dopolnilni spletni anketi, ki je proučevala kritične vidike, povezane s časom, porabljenim za neplačano oskrbo, je bilo ugotovljeno, da so se splošne obveznosti oskrbe med pandemijo povečale. Kljub temu povečanje ni bilo enakomerno porazdeljeno med ženske in moške, kar je še povečalo obstoječi razkorak neenakosti med spoloma. To zlasti velja za intenzivno nego in varstvo otrok, saj 40 % žensk in samo 21 % moških na običajen delovni dan vsaj štiri ure nameni oskrbi majhnih otrok. Razlike med spoloma pri gospodinjskih opravilih, ki zahtevajo ogromno časa, so se med pandemijo prav tako povečale, saj je 20 % žensk v primerjavi z 12 % moških gospodinjska dela opravljalo vsaj štiri ure na dan.


Ocene po posameznih državah še naprej kažejo mešano sliko. Med najuspešnejšimi državami so Švedska, Danska in Nizozemska, čeprav je napredek na področju enakosti spolov na Švedskem in Danskem zastal. Na drugi strani imajo Grčija, Madžarska in Romunija največ težav pri spodbujanju enakosti spolov. Bolj pozitivno je, da so se od zadnje objave indeksa ocene najbolj zvišale v Litvi in Belgiji ter na Hrvaškem in Nizozemskem.


Glede na navedeno inštitut EIGE prvič organizira dvodnevni forum o enakosti spolov, ki bo potekal v živo v Bruslju in na spletu. Cilj je, da se na številnih okroglih mizah, praktičnih delavnicah in srečanjih za izmenjavo izkušenj opozori na najbolj pereča vprašanja, ki vplivajo na enakost spolov v EU. Na srečanju, ki se ga bo udeležilo cel kup oblikovalcev političnih odločitev na visoki ravni, strokovnih delavcev in civilne družbe, bodo začrtali zaveze in ukrepe, ki jih je treba sprejeti, ter se dogovorili glede organizacije foruma za nadaljnje ukrepanje, načrtovanega za leto 2024.

 

Vir informacij: 

Evropski inštitut za enakost spolov (EIGE)

ONA VE: Facebook

 

 

 

 

 

LOKACIJA

Ženski lobi Slovenije

Dalmatinova 4, 1000 Ljubljana

KONTAKT

zenski@gmail.com

telefonska številka

© 2023 Ženski lobi Slovenije. Vse pravice pridržane. Produkcija 5ka