Dobitnica letošnje Nobelove nagrade za ekonomske znanosti, ki jo podeljuje Švedska kraljeva akademija znanosti, je Claudia Goldin, ugledna profesorica ekonomije na Harvardu v ZDA.


Je tretja ženska (med 93 moškimi predstavniki), ki je prejela Nobelovo nagrado za ekonomijo, prvič podeljeno leta 1969, in prva, ki jo je prejela samostojno. 

 

Dr. Goldinova je prejela nagrado za njeno raziskavo o zaposlovanju žensk, ki je pokazala, da se je zaposlenost poročenih žensk v 19. stoletju zmanjšala, ko se je gospodarstvo preusmerilo iz kmetijstva v industrijo. Delež zaposlenih žensk se je nato povečal v letu 1900, ko se je začel širiti storitveni sektor kot del gospodarstva. Sedemdeseta leta prejšnjega stoletja je opisala kot "revolucionarno" obdobje, v katerem so se ženske v ZDA začele pozneje poročati, napredovale v visokem šolstvu in dosegle velik napredek na trgu dela. V teh letih so postale lažje dostopne kontracepcijske tablete, kar je po besedah dr. Goldinove odpravilo "močan" razlog za zgodnje poroke, ženske pa so imele več časa za oblikovanje identitete zunaj doma.


Z raziskavami je prikazala, kako je bil proces zmanjševanja razlik v plačah med spoloma skozi zgodovino neenakomeren. V zadnjem času se je napredek pri odpravljanju te razlike ustavil: Danes ženske v Združenih državah Amerike zaslužijo nekaj več kot 80 centov na vsak dolar, ki ga zasluži moški.


V preteklosti je bilo razlike v plačah med spoloma mogoče pojasniti z izobrazbo in poklicem. Dr. Goldinova pa je dokazala, da je zdaj večina razlik v zaslužkih med moškimi in ženskami na istih delovnih mestih. Razlike v plačah se začnejo pojavljati leto ali dve po tem, ko je ženska rodila prvega otroka.


Razkrila je ključne dejavnike razlik med spoloma na trgu dela


Ženske so na svetovnem trgu dela zelo slabo zastopane, in če delajo, zaslužijo manj kot moški. Claudia Goldin je prečesala arhive in zbrala podatke iz ZDA za obdobje dvestotih let, kar ji je omogočilo prikazati, kako in zakaj so se razlike med spoloma pri zaslužkih in plačah ter stopnji zaposlenosti spreminjale skozi čas.


Pokazala je, da udeležba žensk na trgu dela ni imela naraščajočega trenda v celotnem raziskovalnem obdobju, ampak se je gibala v obliki črke U. Udeležba poročenih žensk se je s prehodom iz agrarne v industrijsko družbo zmanjšala (na začetku devetnajstega stoletja), nato pa se je v začetku dvajsetega stoletja začela povečevati predvsem z rastjo storitvenega sektorja. Goldinova je ta vzorec razložila kot posledico strukturnih sprememb in razvijajočih se družbenih norm glede odgovornosti žensk za dom in družino.


Kljub modernizaciji, gospodarski rasti in rasti deleža zaposlenih žensk v dvajsetem stoletju, se razlika v plačah med ženskami in moškimi dolgo časa skorajda ni zmanjšala. Zgodovinsko gledano bi lahko velik del razlik v zaslužkih med spoloma razložili z razlikami v izobrazbi in izbiri poklica. Vendar je Goldinova pokazala, da zdaj večina razlik v zaslužkih med moškimi in ženskami v istem poklicu in da v veliki meri nastane z rojstvom prvega otroka.


"Razumevanje vloge žensk na trgu dela je pomembno za družbo. Zahvaljujoč Claudiji Goldin zdaj vemo veliko več o temeljnih dejavnikih in o tem, katere ovire bo treba v prihodnosti odpraviti," pravi Jakob Svensson, predsednik odbora za Nobelovo nagrado v ekonomskih znanosti.

 

Claudia Goldin, rojena leta 1946 v New Yorku, ZDA. Doktorirala leta 1972 na Univerzi v Chicagu. Profesorica na Univerzi Harvard, Cambridge, ZDA.

 

 

Vir informacije:


The Prize in Economic Sciences 2023

 

Naslovna fotografija: The Economist

 

 

 

Plačna vrzel med spoloma na trgu dela v Sloveniji

  • Plačna vrzel med spoloma je po podatkih Strukturne statistike plač v 2020 znašala 4,2 odstotka. V zasebnem sektorju je bila ta vrzel precej nižja (6,5 odstotkov) kot v javnem sektorju (10,7 odstotkov). Največja je med ženskami in moškimi, ki so dokončali poslovne in upravne vede, pravo, zdravstvo in socialno varnost; v teh dejavnostih so ženske prejele petino nižje plače kot moški.
  • Ženske so v večji meri kot moški zaposlene na slabše plačanih delovnih mestih in v slabše plačanih sektorjih (zdravstvena nega, otroško varstvo, izobraževanje). Slovenija ima med državami EU najvišji delež zaposlenih žensk z otroki (86,2 odstotkov).
  • Vztrajna je sektorska in poklicna segregacija ter nesorazmerno visoka udeležba žensk v neplačanem delu. Žensk je več tudi v delu s krajšim delovnim časom.
  • Neenaka ostaja obravnava žensk in moških na trgu dela, zlasti ranljivih skupin žensk (invalidne ženske, dolgotrajno brezposelne, Rominje, ženske iz drugih kulturnih okolij).
  • Usklajevanje poklicnega, družinskega in zasebnega življenja: Ženske za gospodinjenje v povprečju porabijo dobrih 200 ur letno več kot moški, za skrb za otroke dobrih 500 ur več.
  • Neenakovredna delitev starševskega dopusta, ki ga večinoma izrabijo ženske: Očetje pravice do očetovskega dopusta ne izkoristijo v celoti; delež očetov, ki izkoristijo starševski dopust je nizek (med 5 in 7 odstotkov). Porazdelitev skrbi za bolne družinske člane in članice je neenakovredna: 81 odstotkov vseh dni dopusta za nego izrabijo ženske, moški 19 odstotkov.
  • Razlike v plačah vplivajo na višino nadomestila za čas brezposelnosti in na pokojninsko vrzel, kar kratkoročno in dolgoročno negativno vpliva na blaginjo in položaj žensk. Med upokojenkami in upokojenci, starejšimi od 65 let, je bila leta 2019 pokojninska vrzel 16,4-odstotna.



 

LOKACIJA

Ženski lobi Slovenije

Dalmatinova 4, 1000 Ljubljana

© 2024 Ženski lobi Slovenije. Vse pravice pridržane. Produkcija 5ka