Femicides: the undeclared war on women in Europe

 

Nelektoriran prevod:

 

"Vsakič, ko se to zgodi, to podoživiš. To je grozno. Vedno pomislim: 'Oh, ta mati, ta oče, kaj vse morata prestati'." Za Katerino Koti, mater 31-letne Dore Zacharije, ki jo je septembra 2021 na Rodosu umoril njen nekdanji fant nekaj dni po njunem razhodu, je vsaka nova objava o umoru žensk še ena majhna tragedija. Dora je bila enajsta žrtev tistega leta na seznamu, ki naj bi se še precej povečal...

 

Sredi lanskega poletja so v manj kot 48 urah na različnih koncih Grčije tri ženske izgubile življenje iz rok svojih partnerjev. 31. julija 2022 je moški v Retimnu zabodel svojo ženo, ko ga je prosila za ločitev. Naslednji dan je na Zakintosu drug moški svojo ženo brutalno pretepel in jo nato ubil z nožem. Nekaj ur pred umorom je žena odšla na lokalno policijsko postajo, da bi zoper njega vložila novo pritožbo, saj jo je ponovno pretepel. Le nekaj ur pozneje je 17-letno dekle iz Peristerija postalo najmlajša ženska žrtev umora.

 

Tovrstna "epidemija" umorov žensk s strani njihovih sedanjih ali nekdanjih partnerjev je vrhunec trenda, ki že dolgo pesti Grčijo in ki se je v zadnjem času očitno še okrepil. Pa ne samo v Grčiji: v Španiji so bili v začetku leta v enem dnevu v različnih mestih storjeni štirje umori žensk. Podobna mračna poročila prihajajo tudi iz drugih evropskih držav, kar spodbuja razpravo o tem, ali bi bilo treba umore žensk priznati kot samostojno kaznivo dejanje. Do zdaj sta se za ta korak odločili le dve evropski državi, Ciper in Malta.

 

Kaj pa se dogaja v resnici? Ali se je v zadnjih letih povečalo število žensk, ki so jih umorili moški partnerji ali družinski člani? Ali je ta razvoj skladen s širšim povečanjem nasilja na podlagi spola, zlasti nasilja v družini, v obdobju pandemije? Ali se je število umorov žensk v Evropi res povečalo? In katere države imajo največ težav pri omejevanju nasilja nad ženskami?

 

Preiskava čezmejnih podatkov MIIR-EDJNet


Odgovorov na ta vprašanja ni lahko najti, saj za obdobje po letu 2018 na ravni Evropske unije ni bilo objavljenih nobenih uradnih podatkov. Evropski inštitut za enakost spolov (EIGE), ki je pristojen za izvajanje raziskav in spremljanje politik na področju nasilja nad ženskami, je leta 2020 začel izvajati raziskavo, vendar naj bi bili rezultati objavljeni šele leta 2024. To pomeni, da EU v obdobju približno petih let ne bo imela popolne slike o dogajanju na ključnem področju, ki zadeva polovico njenega prebivalstva!

 

MIIR je skupaj s skupno 17 evropskimi mediji v okviru mreže EDJNet skušal pripraviti najbolj posodobljen zemljevid nasilja nad ženskami v Evropi danes. Z zahtevo po statističnih podatkih pristojnih nacionalnih organov za obdobje 2010-2021 je MIIR ustvaril novo podatkovno zbirko, ki vsebuje pomembne ugotovitve za usmerjanje nasilja na podlagi spola v evropskih državah. S prispevkom laboratorija iMEdD Lab so bili podatki analizirani s poudarkom na letih pandemije Covid-19.

 

Raziskava je temeljila na dveh primarnih virih podatkov. Prvi od teh so kazalniki EIGE za beleženje intimnopartnerskega nasilja nad ženskami in umorov žensk s strani moških storilcev, ki so vključeni v poročilo o enakosti spolov za leto 2021 , ki vključuje podatke do leta 2018. EIGE opredeljuje "intimno partnersko nasilje" kot vsako dejanje fizičnega, spolnega, psihičnega ali ekonomskega nasilja, ki se zgodi med nekdanjima ali sedanjima zakoncema ali partnerjema, ne glede na to, ali živita v isti hiši. Ekipe, ki so sodelovale v preiskavi, so iskale in prispevale čim bolj posodobljene podatke, ki so bili revidirani na podlagi smernic EIGE.

 

V zvezi z "umorom žensk" je treba omeniti, da EIGE sprejema statistično opredelitev "uboja ženske s strani intimnega partnerja in smrti ženske zaradi prakse, ki je škodljiva za ženske", ter kazniva dejanja, ki se nanašajo na te značilnosti, uvršča v "kazalnik 9", ki meri smrt ženskih žrtev umora, starih 18 let in več. V Grčiji ni posebnega zakona za kazenski pregon dejanja uboja žensk, zato se ta pojav v državi spremlja z zbiranjem podatkov o žrtvah namernih umorov žensk, medtem ko se odnos s storilcem oblikuje v povezavi z zakonom za obravnavo nasilja v družini.

 

Kot drugi vir in orodje za neformalno "preverjanje" rezultatov so bile uporabljene baze podatkov Eurostata, ki zagotavljajo podatke o kaznivih dejanjih naklepnih umorov, posilstev in spolnih napadov, kjer je storilec partner ali družinski član, do leta 2020, pa tudi nekatere podrobnosti o kazenskih sankcijah zoper storilce. V primeru Grčije so bili podatki zbrani pri generalnem sekretariatu za enakost spolov, ta pa pri grški policiji in ministrstvu za pravosodje. Grčija je bila poleg Slovenije ena od držav, ki je prispevala podatke v večini kategorij. Vendar pa se za njimi skriva precej temačna slika.

 

Črna luknja za podatke o nasilju na podlagi spola v EU


Po predložitvi novih podatkov je na podlagi prvega vira podatkov skupno število umorov žensk od leta 2010 do 2021 v 20 državah, ki so posredovale podatke, ocenjeno na 3232 - vendar za osem držav članic EU (Poljsko, Bolgarijo, Dansko, Luksemburg, Belgijo, Portugalsko, Irsko in Romunijo) podatki niso na voljo. Vendar pa zgornja številka kaže na resne znake premajhnega poročanja s strani policijskih organov. Eurostatovi podatki namreč hkrati kažejo, da je bilo v Evropi v obdobju 2011-2021 naklepno umorjenih 6593 žensk, od tega 4208 s strani partnerjev in 2385 s strani sorodnikov (te številke se nanašajo na teh 20 držav: Avstrija, Češka, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Hrvaška, Ciper, Italija, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Nemčija, Nizozemska, Srbija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska).

 

Pomanjkanje najnovejših podatkov je velika omejitev tako za naše raziskave kot za oblikovanje politik. Člani mreže EDJNet so odkrili precejšnje vrzeli pri objavljanju najnovejših podatkov s strani državnih akterjev. K temu prispeva tudi pomanjkanje podatkov s podobnimi in s tem primerljivimi značilnostmi. "Zaradi pomanjkanja primerljivih podatkov na ravni EU EU na področju nasilja EU ni dobila nobene ocene," trdi EIGE , ki išče načine za odpravo te ovire. Kljub tem oviram podatki, ki so zdaj vključeni v primarno podatkovno zbirko MIIR, prinašajo pomembne ugotovitve o nedavnem razvoju nasilja na podlagi spola v Evropi.

 

Eksplozija umorov žensk v Grčiji


Za zanesljivejše rezultate smo se zaradi nepopolnih podatkov in različnih metod beleženja umorov žensk na podlagi indeksa EIGE od države do države odločili, da v državah z razpoložljivimi podatki ne bomo primerjali absolutnih številk, temveč odstotno spremembo števila umorov žensk med leti. Poleg tega smo podatke ekstrapolirali na primerljive stopnje na 100 000 prebivalcev.

 

V Grčiji se je število umorov žensk najbolj povečalo leta 2021, in sicer za 187,5 %, z 8 primerov leta 2020 na 23 primerov leta 2021. Tudi Švedska je naredila "skok" s 120-odstotnim povečanjem števila umorov žensk leta 2018 v primerjavi z letom 2017, Estonija in Slovenija pa sta zabeležili 100-odstotno povečanje v letih 2015 oziroma 2020. Primerjava podatkov za dveletno pandemsko obdobje z letom 2019 kaže, da so Grčija, Slovenija, Nemčija in Italija zabeležile znatno povečanje števila umorov žensk.

 

Za namene preiskave so sodelujoče skupine zbirale tudi podatke iz neuradnih virov, kot so lokalne skupine za spremljanje evidentiranja umorov žensk. Takšne organizacije večinoma spremljajo medijsko poročanje z namenom preprečevanja nezadostnega poročanja o nasilju nad ženskami. Ta izbira je bila sprejeta zato, da bi se uradno število umorov žensk primerjalo z neuradnim.

 

"Ne trdimo, da vodimo natančno štetje umorov žensk, ampak skušamo pokazati nujnost odprtih podatkov. Vprašanje nasilja v času pandemije je zelo kompleksno in ni začasno. Na podlagi podatkov, ki jih imamo od leta 2019 do leta 2022, opažamo, da pojav vztraja," pravi Athena Pegglidou, ki je ustanovila grško sekcijo Evropskega observatorija za femicide . V letih 2020 in 2021 je bilo neuradno število zabeleženih umorov žensk, ki jih je zbral observatorij, v Grčiji višje od uradnega državnega števila, in sicer 2,4-krat leta 2020 oziroma 1,4-krat leta 2021. V Srbiji je bilo neuradno število umorov žensk, ki jih je zbrala nevladna organizacija Avtonomni ženski center, skoraj 1,5-krat višje od uradnega števila.

 

Ob pregledu Eurostatovih podatkov o namernih umorih žensk s strani moških, partnerjev ali sorodnikov je podobno povečanje, in sicer za 156 % v letu 2021 v primerjavi z letom 2020, potrjeno tudi za Grčijo. Analiza nadalje kaže, da se je v Sloveniji v prvem letu pandemije število umorov žensk s strani intimnih partnerjev in sorodnikov v primerjavi z letom 2019 povečalo za 100 %. Sledile so Hrvaška, Avstrija in Madžarska s 55,6-odstotnim, 28,6-odstotnim in 26,1-odstotnim povečanjem.

 

Cristina Fabre Rosell dela kot vodja skupine za nasilje na podlagi spola pri Evropskem inštitutu za enakost spolov in pojasnjuje, da se je med prvo blokado pandemije relativno zmanjšalo število primerov umorov žensk, vendar je tveganje ostalo:

 

"Ženske med pandemijo niso bile izpostavljene tveganju za femicid, ker so bile v stiku s storilcem in se je ta zato počutil bolj samozavestno. Vsa moč in nadzor sta bila v njegovih rokah. Ženska ni imela kam iti, zato ni imela izhoda. Tako se je povečalo nasilje v intimnih odnosih, ne pa tudi hujša oblika, ki je hujša, femicid. Bolj zaskrbljujoči pa so bili za nas ukrepi, ki naj bi jih uvedli po zaprtju. Kako bomo zaščitili vse te ženske, ki so bežale pred storilci. In tako nas je bilo strah, da bi se po sprostitvi ukrepov za zaporo lahko povečala huda oblika intimnopartnerskega nasilja, to je intimni femicid. To se je zgodilo v nekaterih državah članicah. Vendar še vedno ne moremo ugotoviti, ali gre za skupen vzorec, ki se je zgodil v vseh državah članicah EU, in v kolikšni meri lahko rečemo, da je to posledica teh ukrepov. Dokazov nimamo. Upamo pa, da bomo z večletnim zbiranjem podatkov o intimnopartnerskih umorih žensk morda lahko pridobili dokaze."

Kot kažejo podatki iz te preiskave, ki temelji na podatkih, se je to zgodilo leta 2021 v več državah, predvsem v Grčiji.

 

Povečanje nasilja nad ženskami


Besede vodje skupine EIGE za nasilje na podlagi spola potrjuje analiza drugih kazalnikov EIGE o fizičnem, psihološkem, ekonomskem in spolnem nasilju. Številke v naslednjem grafu prikazujejo spremembe v številu žrtev posameznih vrst nasilja v zadnjih letih.

 

V Grčiji se je v obdobju pandemije število žrtev fizičnega nasilja leta 2020 strahovito povečalo za 110,2 %, leta 2021 pa za 90,4 %. Natančneje, leta 2020 je bilo zabeleženih 3609 žrtev fizičnega nasilja, leta 2021 pa 6873. Medtem se je število žrtev spolnega nasilja povečalo z 69 na 141.

 

Hkrati sta širša uporaba interneta in porast spletnih zlorab povzročila 84,1-odstotno povečanje števila žrtev psihičnega nasilja v državi, ki je leta 2020 doseglo število 2906 žrtev, leta 2021 pa je bilo zabeleženo še eno povečanje, in sicer za 104,6 %, ter doseglo 5350 žrtev. "Mislim, da zdaj nekako konceptualiziramo psihično nasilje in da se ljudje bolj zavedajo, kaj je psihično nasilje, ter velikega vpliva, ki ga ima psihično nasilje. Mislim, da je to verjetno trend, ki ga opažamo, več žrtev se zaveda, da 'to je nesprejemljivo, to je prekršek, to je nasilje'," pojasnjuje vodja skupine za nasilje na podlagi spola pri EIGE.

 

Po podatkih EIGE je bilo vsaj 44 % žensk v Evropi kdaj deležnih psihičnega nasilja s strani partnerja. Vendar pa se zdi, da obstajajo države, ki jim je uspelo upočasniti njegovo širjenje, na primer Srbija in Nemčija, kjer je bilo povečanje v prvem letu pandemije omejeno na 3,4 % oziroma 1,5 %.

 

Poročil o uveljavljanju ekonomskega nasilja nad ženskami (gre za dušeč finančni nadzor ali finančno izkrvavljanje, ki ga moški lahko izvaja nad svojo sedanjo ali nekdanjo partnerko) je le nekaj. Od desetih držav, ki so o tem poročale, se je v šestih od leta 2015 do leta 2018 povečalo, v štirih pa zmanjšalo. Največje povprečno povečanje je bilo na Finskem (33,4 %), sledijo Češka (26,6 %), Nemčija (12,2 %), Avstrija (8,4 %), Španija (6,0 %) in Latvija (4,6 %). Po drugi strani je Belgija zabeležila povprečno zmanjšanje za -0,1 %, Malta za -2,7 %, Slovaška za -12,1 % in Srbija za -18,1 %.

 

Pri kazalniku spolnega nasilja so Grčija, Srbija in Slovenija v letih pandemije zabeležile znatno povečanje. Zlasti spolno nasilje v Grčiji se je leta 2020 povečalo za 115,6 %, leta 2021 pa za 104,3 %. V Srbiji se je po zmanjšanju za -52,6 % leta 2020 povečal za 76,0 % leta 2021, medtem ko se je v Sloveniji povečal za 64,3 % leta 2020 in 17,4 % leta 2021. V Nemčiji se je leta 2020 povečal za 8,0 %, na Madžarskem pa so prav tako zabeležili povečanje za 20,8 % leta 2020, vendar so leta 2021 zabeležili premik za -6,3 %.

 

Na podlagi podatkov Eurostata sta Madžarska in Grčija zabeležili največje povečanje števila prijavljenih posilstev žensk v letu 2020, in sicer 41,2 % oziroma 36,5 %, sledita Romunija in Slovenija. Na splošno vodi Švedska s 135 žrtvami posilstva in 197 žrtvami spolnega napada na 100 000 žensk med letoma 2015 in 2020 (upoštevajte, da je bila na Švedskem leta 2013 in ponovno leta 2018 razširjena opredelitev posilstva, kar bi lahko vplivalo na številke). Sledijo Danska, Francija in Finska s 54, 47 in 41 žrtvami posilstva na 100 000 prebivalk. Kar zadeva spolne napade, imajo najvišje stopnje Francija, Danska, Nemčija in Finska.

 

Malomarnost organov kazenskega pregona, ki terja življenja


Konstantino Tsapa je 5. aprila 2021 v vasi Makrinitsa z nožem umoril njen odtujeni mož. Tega dne je storilec v hiši njenih staršev umoril tudi njenega brata Giorga Tsapa. Štiri dni prej je morilec v isti hiši ponovno nasilno napadel mater svojega otroka in njene starše. Podobne nasilne incidente je isti storilec večkrat ponovil, vendar kljub pozivom na policijo, tožbam in zahtevi za sodno prepoved storilec ni preživel niti ene noči v priporu.

 

"V prepiru v Makrinici pred umorom je prišel v hišo in pretepel vse tri - mene, mojo ženo in pokojno hčerko. Nato ga je policija odpeljala na policijsko postajo in ga tam zadrževala dve do tri ure. Nato so ga izpustili, meni pa so rekli, da ga ne moremo več zadrževati," je za MIIR povedal uničeni Apostolos Chapas. Pred njegovimi očmi sta bila umorjena njegova dva otroka.

 

"Policija je imela toleranten odnos do storilca," pravi Anthoula Anasoglou, zagovornica družine žrtev. "Leta 2021 je bil obtožen tudi nasilja v družini. Vendar ni bil nikoli aretiran. Pravzaprav je med sojenjem policijska priča priznala, da ga je policija nekaj dni prej izpustila, rekoč: 'Dobro, sta par, spet se bosta pobotala'."

Dora Zacharia leta 2021 ni vedela, da je bil njen takratni partner in poznejši morilec pred tem preganjan zaradi nezakonitega nasilja in nošenja orožja po incidentu, v katerem je grozil svoji nekdanji partnerki. Prekršek zaradi nezakonitega nasilja je bil opuščen zaradi zastaranja kaznivega dejanja, medtem ko je bil za kaznivo dejanje nezakonitega nošenja orožja obsojen na dvomesečno zaporno kazen s triletnim odlogom. Zoper njega se je pritožila tudi druga nekdanja partnerka, žrtev fizičnega nasilja, vendar sodna odredba ni bila pravočasno obravnavana.

 

"Dora je to zamudo plačala s svojim življenjem. Otroka smo izgubili po krivici," je za MIIR komentirala Katerina Koti, mati 31-letne učiteljice, ki je bila umorjena leta 2021.

 

Razpoložljivi podatki, zbrani v Grčiji za leto 2020, kažejo, da je bilo od 4436 storilcev nasilja nad ženskami v družini 70,6 % (3132) preganjanih. Od tega jih je bilo 20,9 % obsojenih, vendar je bilo le 13,7 % obsojenih zaprtih. Če pa primerjamo število storilcev s številom zaprtih moških, ocenjujemo, da sta na vsakih 100 storilcev, zabeleženih v letu 2020, le 2 - kar predstavlja 2-odstotni delež - končala v zaporu.

 

Treba je opozoriti, da absolutne številke morda ne odražajo v celoti stanja v referenčnem letu in da so v podatkih lahko anomalije. Na primer, registracija storilca leta 2020 ne pomeni, da je bilo kaznivo dejanje storjeno leta 2020, podobno pa tudi zaporna kazen storilca leta 2020 ne pomeni, da je storil kaznivo dejanje v istem letu. Zato so te stopnje relativna ocena razmerja med pregonom in zaporom storilcev kaznivih dejanj nasilja nad ženskami, zabeleženih v določenem časovnem obdobju, in jih je treba razlagati kot kazalnik trenda.

 

V povprečju je letno v zaporu končalo le 3 % moških, preganjanih zaradi nasilja v družini, v Grčiji in 5 % v Sloveniji. Nasprotno je v Španiji povprečni letni odstotek moških, preganjanih zaradi nasilja v družini, ki so končali v zaporu, znašal 30 %.

Mati Dore Zacharias je zdaj pogosta udeleženka dogodkov proti umorom žensk, skupaj z materami drugih umorjenih žensk. Skupaj nujno pozivajo k spremembi načina, kako država in družba kot celota obravnavata nasilje nad ženskami in storilce nasilja v družini.

 

Mati Dore Zacharias zdaj pogosto sodeluje na dogodkih proti umorom žensk, skupaj z materami drugih umorjenih žensk. Skupaj nujno pozivajo k spremembi načina, kako država in družba kot celota obravnavata nasilje nad ženskami in storilce nasilja v družini.

 

Evropski svet je 22. februarja 2023, po šestih letih zamud zaradi nenehnega nasprotovanja različnih držav članic, z zgodovinsko odločitvijo sklenil, da mora EU k Istanbulski konvenciji pristopiti kot nadnacionalni subjekt. To je sledilo soglasju Evropskega parlamenta, ki je pred tem pozval k vključitvi nasilja nad ženskami na seznam priznanih kaznivih dejanj v EU. Konvencija, ki velja od leta 2014, je prvo pravno zavezujoče mednarodno besedilo, ki določa merila za preprečevanje nasilja na podlagi spola in bi lahko služila kot vodilo za nadaljnje pobude Bruslja.

 

Evropska komisija je 25. novembra 2022, na mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami, pozvala Evropski parlament, naj čim prej sprejme marca lani predloženi predlog direktive za boj proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini. Cilj direktive je med drugim v zakonodajo EU vključiti minimalne standarde za kriminalizacijo nekaterih oblik nasilja nad ženskami, zaščito žrtev in izboljšanje dostopa do pravnega varstva, podporo žrtvam in zagotavljanje usklajevanja med ustreznimi službami ter delo na področju preprečevanja.

 

V direktivi je tudi predlagano, da se končno uvede obvezno zbiranje podatkov po vsej EU. O obsegu nasilja nad ženskami se premalo poroča in se o njem premalo poroča, poleg tega pa, kot že omenjeno, podatki med državami EU niso enostavno primerljivi. V direktivi je namreč navedeno, da je bila zadnja ustrezna vseevropska raziskava objavljena leta 2014.

 

Rezultati čezmejne raziskave podatkov, ki sta jo izvedla MIIR in EDJNet, so dodatna vsebina k zgoraj navedenemu. Da bi ugotovili, ali se je med pandemijo povečalo število umorov žensk in nasilja nad ženskami, je bilo potrebnih skupaj 18 evropskih ekip novinarjev in štiri mesece iskanja najnovejših podatkov pri ustreznih nacionalnih organih vsaj 22 držav. Nekaterim ekipam je uspelo pridobiti nove in primerljive podatke, drugim pa ne.

 

V vsakem primeru je jasno, da se bo nasilje na podlagi spola še naprej širilo brez skupnega evropskega sistema evidentiranja nasilja nad ženskami in krepitve sistema zaščite žrtev, izvrševanja zakonodaje in zaostrovanja kazni za storilce ter sistematičnega izobraževanja mladih o spolni identiteti in spolnih odnosih. Seveda vedno obstaja možnost, da nihče ne bo izvedel zanj, ker se primeri preprosto ne bodo beležili ...

 

Kmalu v drugem in tretjem delu preiskave: Odziv organov, strogost kazni, institucionalno preprečevanje in podpora ženskam, ki so žrtve nasilja.

 

Sodelujoče medijske organizacije


To čezmejno preiskavo, ki temelji na podatkih, je organiziral in koordiniral Mediteranski inštitut za preiskovalno novinarstvo (MIIR.gr ) v okviru Evropske mreže za podatkovno novinarstvo. Analizo in vizualizacijo podatkov je opravil iMEdD Lab (inkubator za izobraževanje in razvoj medijev); preverjanje analize podatkov je opravila Kelly Kiki (iMEdD Lab).

 

V tej preiskavi, ki je potekala od oktobra 2022 do februarja 2023, je sodelovalo še 14 članov mreže EDJNet: Deutsche Welle (Nemčija), Openpolis, OBC Transeuropa (Italija), Civio, El Confidencial (Španija), Divergente (Portugalska), CINS (Srbija), Pod črto (Slovenija), BIQdata/Gazeta Wyborcza, Frontstory.pl (Poljska), Deník Referendum (Češka), EUrologus/HVG (Madžarska), PressOne (Romunija), Journalism++ (Švedska). Še tri medijske ekipe so prispevale podatke iz svojih držav: Atlatszo (Madžarska), Investigace (Češka) in Noteworthy (Irska). EfSyn je glavni založniški partner.

Izvirni vir: https://miir.gr/o-akirychtos-polemos-kata-ton-gynaikon-stin-eyropi-meros-1o/

LOKACIJA

Ženski lobi Slovenije

Dalmatinova 4, 1000 Ljubljana

© 2024 Ženski lobi Slovenije. Vse pravice pridržane. Produkcija 5ka