16. februar 2023, Ženeva
Razprava v angleščini je dostopna na teh spletnih straneh CEDAW odbora
(neuraden in nelektoriran prevod)
Odbor OZN za odpravo diskriminacije žensk je danes zaključil obravnavo sedmega periodičnega poročila Slovenije.
Delegacijo Slovenije so sestavljali predstavniki Ministrstva za solidarnostno prihodnost; Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; Ministrstva za zdravje; Ministrstva za pravosodje; Ministrstva za notranje zadeve; Ministrstva za vzgojo in izobraževanje; Ministrstva za zunanje in evropske zadeve; Urada Vlade RS za narodne manjšine; Urada Vlade RS za podporo in integracijo migrantov in Stalno predstavništvo Slovenije pri Uradu Združenih narodov v Ženevi.
Štiriinosemdeseta seja Odbora za odpravo diskriminacije žensk poteka od 6. do 24. februarja. Vsi dokumenti v zvezi z delom odbora, vključno s poročili držav pogodbenic, so na voljo na spletni strani zasedanja . Povzetke sestankov najdete tukaj.
7. Periodično Poročilo Slovenije ( CEDAW/C/SVN/7 )
Predstavitev poročila
SIMON MALJEVAC, minister, Ministrstvo za solidarnostno prihodnost Slovenije in vodja delegacije, je dejal, da sta Pekinška deklaracija in izhodišča za ukrepanje ter njen nadaljnji proces ključnega pomena pri oblikovanju slovenske politike za spodbujanje enakosti spolov. Kljub uvedbi spolnih kvot na volitvah pred dvema desetletjema je bila politična udeležba žensk v Sloveniji pod pričakovanji. Vendar se je leto 2022 izkazalo za zgodovinsko. Od 90 poslank in poslancev, izvoljenih v Državni zbor Republike Slovenije na volitvah aprila 2022, je bilo izvoljenih 36 žensk; to je bilo največje število v zgodovini države, saj je predstavljalo 40 odstotkov celotnega števila poslancev. Novembra 2022 je Slovenija prvič izvolila predsednico države, kar je bila velika zmaga in pomemben simbolni premik k enakosti spolov. Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve vodi ženska, med slovenskimi veleposlanicami pa je bilo 34 odstotkov žensk. Vendar pa je povečanje prisotnosti žensk v upravnih odborih podjetij in pri sprejemanju gospodarskih odločitev ostalo visoko na političnem dnevnem redu oblasti.
Kljub visoki stopnji ekonomske enakosti spolov v Sloveniji smo soočeni z vprašanji plačnih in pokojninskih vrzeli med spoloma. Eden od ukrepov, ki so bili uvedeni za obravnavo tega vprašanja, je bil dveletni projekt, ki se je začel leta 2019 z naslovom »Moje delo. Moja pokojnina«. Namen tega projekta je bil opozoriti na razlike v pokojninah med ženskami in moškimi ter ozaveščati o vključevanju načela enakosti spolov v pokojninsko politiko in pokojninsko reformo. Državni zbor je novembra 2022 sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, s katerim bi vsakemu od staršev zagotovil 60 dni neprenosljivega plačanega starševskega dopusta. Pred tem je imela le mati 30 dni neprenosljivega dopusta. Pred dnevi je začel veljati zakon o spremembi družinskega zakonika, ki zakonsko zvezo opredeljuje kot zvezo dveh oseb, ne samo moškega in ženske.
Prioritetna tema v Sloveniji je bilo preprečevanje nasilja nad ženskami in dekleti, ki se je v času pandemije stopnjevalo, zato je bila na začetku pandemije vzpostavljena 24-urna telefonska številka za pomoč ženskam, žrtvam nasilja. Da bi zmanjšala posledice COVID-19, je vlada financirala dodatne programe za pomoč posameznikom v ranljivih situacijah, vključno z žrtvami nasilja. Te pobude so med drugim vključevale psihosocialno svetovanje, ozaveščanje in zavetišča. Kazenski zakonik je bil spremenjen leta 2021, da bi uveljavil načelo privolitve, zakonik pa je bil nedavno spremenjen, da bi v slovensko zakonodajo uvedel spremembo, ki je sledila konceptu zločina iz sovraštva, ki je vključeval spol.
Nasilje v družini je bilo vsako leto obravnavano na izobraževanjih v organizaciji Centra za izobraževanje v pravosodju, ki so se jih udeležili sodniki, tožilci in odvetniki. V letu 2021 je Slovenija začela izvajati program ozaveščanja otrok in mladoletnikov o trgovini z ljudmi, ki bo v obdobju treh let vključeval delavnice v osnovnih in srednjih šolah v vseh regijah Slovenije. V preteklem letu so bili sprejeti nadaljnji koraki za odpravo diskriminacije v edinem ženskem zaporu v državi, kot je uvedba nekaterih ugodnosti, ki so bile dolgo na voljo samo v moških zaporih, na primer nočni obiski. Vlada se je osredotočila na digitalno vrzel med spoloma, krepitev vloge žensk in deklet v znanosti, tehnologiji, inženirstvu in matematiki ter spletno nasilje na podlagi spola, zlasti na družbenih medijih.
Slovenija je posebno pozornost namenila agendi ženske, mir in varnost; v okviru te agende je doslej imela dva nacionalna akcijska načrta. V drugi polovici leta 2022 je država začela pripravljati Slovensko feministično strategijo zunanje politike, ki bo zagotovila vključevanje načela enakosti spolov in opolnomočenje žensk ter spodbujanje človekovih pravic žensk in deklet v zunanjepolitičnem delovanju Slovenije. Minister Maljevac je dejal, da Slovenija gradi na doseženem napredku, identificira prihodnje izzive in ukrepa v smeri doseganja ciljev enakosti spolov. Delegacija je bila pripravljena odgovarjati na vprašanja odbora.
JERNEJA TURIN, svetovalka-analitičarka Centra za človekove pravice pri Varuhu človekovih pravic Republike Slovenije, je povedala, da je Slovenija na indeksu enakosti spolov dosegla 67,5 od 100 točk, pri čemer je Slovenija pri enakosti spolov napredovala počasneje v primerjavi z drugimi državami, članicami Evropske unije. Medtem ko se je razlika v plačilu med spoloma zmanjšala, so razlike v plačah med moškimi in ženskami v obeh sektorjih, ne glede na izobrazbo, ostale znatne in znašajo 15,2 odstotka. Čeprav se je delež izvoljenih žensk na parlamentarnih in lokalnih volitvah leta 2022 povečal, je bil delež izvoljenih žensk za županje le 13,7 odstotka. Razlike med spoloma pri delitvi gospodinjskih opravil so se ohranile, raziskave pa so pokazale, da skrbi za otroke in opravila, kot so čiščenje, pospravljanje in kuhanje, ostajajo večinoma v domeni žensk. Po zadnji nacionalni raziskavi je v Sloveniji 22 odstotkov žensk doživelo fizično ali spolno nasilje, tri četrtine žrtev nasilja v intimnem partnerstvu pa je bilo žensk. Opozorila je na položaj Rominj, ki so živele v ločenih romskih naseljih in pogosto brez osnovnih življenjskih pogojev, vključno z dostopom do pitne vode, sanitarij in elektrike. Ga. Turin je delegaciji in odboru zaželela ploden dialog.
Vprašanja strokovnjaka CEDAW odbora
ELGUN SAFAROV, strokovnjak odbora in poročevalec za Slovenijo, je povedal, da je Slovenija izvedla veliko projektov ozaveščanja o preprečevanju nasilja in trgovine z ljudmi, vzpostavila državna zavetišča in telefonske številke za žrtve ter sprejela več nacionalnih akcijskih načrtov. Vendar so bile situacije, vključno s sovražnim govorom v medijih in družbenih omrežjih ter omejenim dostopom do zdravstvene in socialne oskrbe ter brezplačne pravne podpore za ženske, med omejitvami zaradi virusa COVID-19. Kateri koraki so bili načrtovani za zmanjšanje splošnega seksističnega vedenja in nasilja v javni sferi? Ali so bile načrtovane javne kampanje proti temu? Kolikšen je bil letni proračun za nevladne organizacije, ki se ukvarjajo z zaščito pravic žensk? Koliko nevladnih organizacij se je ukvarjalo s pravicami žensk? Kakšne ukrepe je sprejela država, da bi v ustavo vnesla definicijo enakosti žensk in moških ter prepoved diskriminacije žensk v skladu s konvencijo? Koliko zadev v odločitvah sodnikov se nanaša na konvencijo?
Odgovori delegacije ter nadaljnja vprašanja in odgovori
Delegacija je dejala, da imajo nevladne organizacije pomembno vlogo pri izvajanju konvencije. V Sloveniji je bilo skoraj 28.000 nevladnih organizacij, od tega približno 5.800, ki se ukvarjajo z enakostjo spolov. Konvencija je objavljena na spletnih straneh Vlade RS in Varuha človekovih pravic. V letu 2020 je Varuh organiziral seminar o pogodbenih členih, s ciljno skupino pravnikov in nevladnih organizacij. Leta 2016 je bil sprejet Zakon o varstvu pred diskriminacijo. V nekaterih primerih bi diskriminacijo lahko obravnaval varuh človekovih pravic. V Sloveniji je bilo prepovedano spodbujati sovraštvo in nestrpnost. Sodišča so se na konvencijo sklicevala v več primerih, vendar je bilo težko opredeliti natančno število.
Posebna skupina tožilcev je spremljala stanje sovražnega govora. Vlada je ustanovila poseben Svet za sovražni govor, ki analizira primere sovražnega govora in predlaga ukrepe. Žrtve je bilo treba opolnomočiti in obvestiti o njihovih pravicah. Za pomoč žrtvam so s pomočjo nevladnih organizacij vzpostavili posebno brošuro in nove storitve. Žrtve nasilja v družini so bile upravičene do brezplačne pravne pomoči.
ELGUN SAFAROV, strokovnjak odbora in poročevalec za Slovenijo, je prosil za statistične podatke o sklicevanju na konvencijo v sodnih postopkih? Ali bi lahko Slovenija pokazala primere konvencije, ki se odražajo v nacionalni zakonodaji?
V odgovor je delegacija dejala, da so se sodišča v petih primerih neposredno sklicevala na konvencijo. Usposabljanj so se udeležili vsi zaposleni v pravosodju, v aprilu pa bo potekal seminar o enakosti spolov. Zagotovljeno usposabljanje se bo odražalo v sodni praksi.
Vprašanja strokovnjaka komisije
ELGUN SAFAROV, strokovni sodelavec odbora in poročevalec za Slovenijo, je dejal, da je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pristojni organ za oblikovanje politike enakosti spolov. Kaj bo storjeno za okrepitev mandata in boljše financiranje obstoječega organa za enakost spolov? Kaj pa proračuni z vidika spola v več sektorjih? Ali so bile v vsakem ministrstvu in v lokalnih skupnostih imenovane kontaktne točke za enakost spolov? Kako bi se nevladne organizacije vključile v akcijski načrt o pravicah žensk in enakosti spolov? Kdaj bo načrt sprejet?
Strokovni sodelavec odbora je čestital novi predsednici Slovenije in priznal, da je Slovenija leta 2018 postala prva članica Severnoatlantske zveze, ki je na čelo vojske imenovala žensko. Vendar je število žensk v lokalnih vladah ostalo nizko. Slovenijo so spodbudili, da začasne posebne ukrepe vključi v tretji načrt za ženske, mir in varnost, ki je bil v pripravi. Ali je mogoče zagotoviti informacije o financiranju posebnih ukrepov? Kateri programi vodenja so omogočili ženskam in dekletom pri odločanju? Odbor je močno spodbudil državo pogodbenico, naj vključi organizacije civilne družbe v pripravo svojega naslednjega periodičnega poročila.
Odgovori delegacije ter nadaljnja vprašanja in odgovori
Delegacija je povedala, da je že uveljavljen poseben ukrep v zvezi s podjetnicami. Vključevanje proračuna z vidika spola je bilo široko vprašanje. Integracija načela enakosti spolov bi morala biti tudi del izvajanja finančnih načrtov; v zvezi s tem je prostor za izboljšave. Invalidke so bile zelo aktivne v populaciji in so sodelovale tudi v upravnih odborih in vodstvih invalidskih organizacij. V sodstvu je bilo več žensk kot moških. Na sodiščih je bilo 82 odstotkov sodnic in 45 odstotkov predsednikov sodišč.
ELGUN SAFAROV, strokovnjakinja odbora in državna poročevalka za Slovenijo, je vprašala o nacionalnem akcijskem načrtu za pravice žensk in enakost spolov? Kako je potekal proces?
Delegacija je v odgovoru sporočila, da se strateški dokument imenuje nacionalna resolucija o enakosti in se osredotoča na šest področij. Pri njegovi pripravi so sodelovali vsi ključni deležniki, tudi nevladne organizacije. Ukrepe v okviru strategije so izvajala vsa pristojna ministrstva. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je imelo strateški svet za enakost spolov, ki je bil ključno posvetovalno telo pri vprašanjih enakosti spolov.
Vlada je intenzivno sodelovala z nevladnimi organizacijami in jih vključevala v vse procese. Drugi akcijski načrt za ženske, mir in varnost se je končal leta 2022, njegovo izvajanje pa se še ocenjuje. Naslednji akcijski načrt bi temeljil na ugotovitvah analize in bi vključeval začasne posebne ukrepe. Od leta 2016 do 2019 je bil uveden poseben program za spodbujanje ženskega podjetništva. Leta 2020 je bil uveden program za pomoč ženskam, da postanejo podjetnice, v katerem je sodelovalo več kot 350 žensk. Drugi uvedeni posebni ukrepi so vključevali kmetijstvo, gozdove in prehrano; z zagotavljanjem finančnih nepovratnih sredstev kmetom so želeli ublažiti vplive pandemije. Februarja je bil sprejet nov zakon za spodbujanje digitalne vključenosti.
Vprašanja strokovnjaka CEDAW odbora
ELGUN SAFAROV, strokovnjak odbora in poročevalec za Slovenijo, je prosil za statistiko primerov spolnega, fizičnega in ekonomskega nasilja? Kakšno vlogo je imela Istanbulska konvencija v slovenski zakonodaji? Kaj je bilo storjeno za preprečevanje nasilja v družini v skupnostih, zlasti romskih in migrantskih skupnostih? Kako je država podpirala nevladne organizacije na področju zavetišč? Koliko zavetišč je bilo v državi? Ali so bili podatki o primerih spolnega nadlegovanja? Ali so imele ženske z različnimi spolnimi identitetami dostop do ustrezne nastanitve in storitev?
Odgovori delegacije
Delegacija je dejala, da je področje nasilja prednostna naloga Slovenije. Nasilje na podlagi spola je bila posebna prednostna naloga slovenske policije. Policija je dnevno sodelovala s socialnimi delavci in šolami za izmenjavo informacij. Ko je bila policija obveščena o primerih nasilja, je bilo pogosto prepozno. Zato so bile izvedene kampanje za ozaveščanje, da bi ljudje okoli žrtve lahko prijavili primer. Policija je bila v stiku z migranti iz Ukrajine v javnih in zasebnih nastanitvah, da bi jih seznanila z njihovimi pravicami in ponudila podporo v primerih nasilja.
Za preprečevanje nasilja med migranti so bili vzpostavljeni številni preventivni mehanizmi. V centrih so bile na voljo brošure in plakati, ženske pa so se lahko pogovarjale z osebjem. Veljal je standardni postopek. V 24 urah po prijavi primera spolnega nasilja bi sledil sestanek z nevladnimi organizacijami, ki se osredotočajo na nasilje, nato pa bi zadevo predali policiji. Žrtvam je bila zagotovljena tudi psihološka in psihiatrična pomoč. Ko je šlo za spolna kazniva dejanja, je policija žrtev vedno vprašala, ali želi zahtevati odškodnino. Obstajal je načrt za spremembo zakonov, ki so odpravili zahtevo po državljanstvu za zahtevanje odškodnine, kar bi bilo v pomoč žrtvam trgovine z ljudmi ali tistim, ki so bili iz drugih držav. Ločeni podatki o žrtvah nasilja v družini še niso bili na voljo, ampak to bo kmalu na voljo. Zakon o medijih je predvideval, da mora vsak ponudnik spletnega mesta zagotoviti pravila, tisti, ki se pravil niso držali, pa je bil izbrisan. Svoboda izražanja je bila eden od temeljev slovenske družbe.
Istanbulsko konvencijo je Slovenija ratificirala leta 2015. V letu 2021 so prejeli priporočila, da je Istanbulska konvencija zelo dobro implementirana v slovenski pravni red in obravnava nasilje v družini. Izvedena je bila raziskava, ki je pokazala, da so ženske pogosteje žrtve nasilja v družini kot moški. Raziskava je pokazala, da so ženske v starosti od 18 do 29 let najpogosteje žrtve spolnega nadlegovanja na delovnem mestu in zalezovanja. Slovenija je v preteklem letu izvedla posebno akcijo ozaveščanja o spletnem nasilju ter druge pobude za ozaveščanje.
Leta 2014 je bila med romskimi skupnostmi izvedena raziskava o zgodnjih porokah. Sledilo je izobraževanje in ozaveščanje ter delo z romskimi skupnostmi. V letu je bilo izvedenih pet izobraževanj, na katerih so sodelovali predstavniki socialnih delavcev, šol in policije ter ključni predstavniki romskih skupnosti. V letu 2023 je bil razpisan video natečaj za medijske vsebine za ozaveščanje Romov.
Vprašanja strokovnjakov odbora
Strokovnjakinja odbora je vprašala o kampanjah, ki sosede spodbujajo k prijavi nasilja v družini policiji, kar bi lahko povzročilo večje tveganje. Ali je mogoče pojasniti, kako je to delovalo? Kaj je bilo storjeno, da bi bili moški, ki so bili nasilni, rehabilitirani?
ELGUN SAFAROV, strokovnjak odbora in poročevalec za Slovenijo, je vprašal o akcijskem načrtu za preprečevanje nasilja v družini? Kako se je ekonomsko nasilje odrazilo v kazenskem zakoniku?
Odgovori delegacije
Delegacija je povedala, da obstaja program, ki deluje s storilci nasilja na podlagi spola; izvajale so ga nevladne organizacije. Po prijavi nasilja se policija posvetuje z ljudmi, ki obkrožajo žrtev, in drugimi zainteresiranimi, kaj bi bilo najprimernejše. Žrtev se je vedno odločila za najboljši pristop. Ekonomsko nasilje je bilo prisotno v velikem številu kaznivih dejanj. Za Zakon o varstvu pred nasiljem v družini so bili na voljo podatki po spolu; leta 2021 je bilo žrtev nasilja v družini 1.716 žensk in več kot 400 moških. Povečati je bilo treba usposabljanje vseh strokovnjakov, ki se ukvarjajo z nasiljem. Predlog nevladnih organizacij bi v usposabljanje vključil stereotipne vloge spolov.
Vprašanja strokovnjaka odbora
ELGUN SAFAROV, strokovnjak odbora in poročevalec za Slovenijo, je povedal, da je vlada sprejela več načrtov za boj proti trgovini z ljudmi. Identifikacija trgovcev z ljudmi, žrtev in storilcev je ostala ključno vprašanje. Ali je mogoče zagotoviti podatke o zavetiščih za žrtve trgovine z ljudmi? Kaj pa rehabilitacija žrtev? Kakšne preventivne ukrepe je vlada uvedla za zaščito žensk in otrok pred trgovino? Ali so obstajali izobraževalni programi? Kako je potekalo izvajanje novega akcijskega načrta? Kako bi bile vključene nevladne organizacije?
Odgovori delegacije
Delegacija je povedala, da so z migranti in prosilci za azil opravili pogovore in jim svetovali zaščitne mehanizme. Vsi pogovori so potekali s pomočjo tolmačev, informativni plakati in brošure pa so bili na voljo v več jezikih. Te aktivnosti so izvajale nevladne organizacije. V letu 2016 je nastal priročnik za pomoč žrtvam trgovine z ljudmi. V zakonodajo o trgovini z ljudmi je bilo vnesenih več sprememb, zato je bil v pripravi nov priročnik. Zagotovljena je bila varna namestitev žrtvam trgovine z ljudmi in prostitucije. V šolah smo izvajali sistemske aktivnosti ozaveščanja o trgovini z ljudmi, da bi učenci lažje prepoznali oblike izkoriščanja. Od leta 2021 je bilo v šolah izvedenih 110 izobraževanj, ki se jih je udeležilo več kot 2000 učencev. Kar zadeva azilne organe in tiste, ki delajo z migranti, je bilo povečanih dejavnosti za usposabljanje osebja o tem, kako prepoznati žrtve trgovine z ljudmi, s poudarkom na mladoletnikih in ženskah brez spremstva. Žrtve so lahko zahtevale odškodnino prek treh različnih kanalov.
Vprašanja strokovnjakinj odbora
Strokovnjakinja odbora je pohvalila državo pogodbenico za doseženi napredek, zlasti v zvezi z zadnjimi volitvami, kjer so ženske predstavljale 40 odstotkov članov parlamenta in je bila izvoljena prva predsednica. Ali bi glede na napredek država pogodbenica razmislila o povečanju kvote žensk v državnem zboru? Kaj je bilo storjeno za spodbujanje udeležbe žensk na lokalni ravni? Ali so bili v mislih mehanizmi za povečanje zastopanosti Romov? Ali je mogoče na Svetu za sovražni govor podati več informacij? Bi obstajal kodeks ravnanja poslancev? Ali je zakon o gospodarskih družbah povzročil oprijemljive spremembe? Ali so bile spodbude za povečanje udeležbe žensk v javnih podjetjih?
Druga strokovnjakinja odbora je priporočila, naj Slovenija pristopi h konvenciji o apatridnosti iz leta 1961 (Konvencija o zmanjšanju števila oseb brez državljanstva iz leta 1961). Kakšni koraki bi bili sprejeti za ratifikacijo te konvencije? Državljanstvo je bilo temeljno za mednarodni red, ki temelji na pravilih.
Odgovori delegacije
Delegacija je dejala, da so za večjo udeležbo žensk v politiki drugi mehkejši ukrepi enako pomembni kot kvote. Projekt, imenovan Eve, se je začel v začetku leta, da bi spremenil miselnost žensk v politiki. Dveletni projekt je zajemal dejavnosti, vključno z razvojem izobraževalnega programa za krepitev vloge žensk, izobraževalnim priročnikom za učitelje, razvojem spletnega orodja za ženske, ki so želele biti bolj vključene v politiko, in medijsko kampanjo za ozaveščanje. Cilj te pobude je bil doseči raznolikost do leta 2026 in zagotoviti, da bo 40 odstotkov članov uprav žensk.
Nova študija je ugotovila, da se je vrzel na visokih položajih v slovenski diplomaciji bistveno zmanjšala. Leta 2020 se je delež žensk na teh položajih povečal s 16 na 40 odstotkov. Med vsemi slovenskimi diplomati je bilo zdaj 58 odstotkov žensk. Raziskave so pokazale, da se ženske bolj zavedajo diskriminacije, kar 39 odstotkov žensk v javnem življenju je izkusilo diskriminacijo v primerjavi s 15 odstotki moških. Novembra 2022 je bil delež žensk na vodstvenih položajih na ministrstvu za zunanje zadeve 48-odstoten, med veleposlanicami pa 34 odstotkov žensk.
Leta 2019 je bil sprejet sklep, ki je jasno opredelil sovražni govor. Ustanovljen je bil Svet za sovražni govor, ki bi bil pretežno preventiven in bi pomagal oblikovati politike sovražnega govora. Svet bi pomagal oblikovati nasvete tistim, ki pripravljajo zakonodajo. Vsako kaznivo dejanje, storjeno zaradi okoliščine, kot je spol, je bilo treba upoštevati pri izreku kazni. Od 20 predstavnikov občinskega sveta so bile štiri Rominje. Zakon o slovenskem državljanstvu je imel več določb, ki so preprečevale apatridnost. V letu 2022 je potekal sestanek z Visokim komisarjem za begunce o ratifikaciji konvencije o apatridnosti.
Vprašanja strokovnjaka CEDAW odbora
Strokovnjakinja odbora je vprašala, ali je bila v Sloveniji kdaj ministrica za obrambo? Kolikšen je bil odstotek udeležbe žensk v mornarici, letalstvu in vojski?
Druga strokovnjakinja odbora je vprašala, ali obstajajo mehanizmi za povečanje udeležbe romskih žensk? Strokovnjak je odbor pozval, naj razmisli o primerih sovražnega govora proti novinarjem in javnim osebnostim. To je bilo očitno vprašanje, ki se ga je država pogodbenica zavedala.
Odgovori delegacije
Delegacija je povedala, da ženske sestavljajo 16 odstotkov oboroženih sil, kar je več od povprečja, ki znaša okoli 6 odstotkov v evropskih državah članicah. V oboroženih silah je bilo 5.700 žensk in vsem tem ženskam je bila zagotovljena možnost napredovanja. V Sloveniji sta bili že dve obrambni ministrici.
Vprašanja strokovnjaka CEDAW odbora
Strokovnjakinja odbora je ugotovila, da so dekleta nizko uvrščena pri naravoslovju, tehnologiji, tehniki in matematiki. Kakšna je bila splošna politika obravnavanja raznolikosti spolov na teh področjih? Ali bi za odpravo te vrzeli veljali začasni posebni ukrepi? Težave z romskimi dekleti so vključevale zgodnjo nosečnost in poroko. Ali je mogoče navesti več podrobnosti o izobraževanju beguncev?
Druga strokovnjakinja odbora je pohvalila, da se je Slovenija uvrstila na 12. mesto od 136 držav glede gospodarske udeležbe žensk. Pozdravljeno je bilo tudi dejstvo, da je država pogodbenica zvišala minimalno plačo za 12 odstotkov. Kateri ukrepi bi bili sprejeti za specifično odpravo razlik med spoloma v sektorju oskrbe, zlasti za invalidne ženske? Kakšni ukrepi so bili sprejeti, da bi marginaliziranim ženskam, vključno z Rominjami, zagotovili dostop do dolgoročne zaposlitve? Kateri ukrepi so bili na voljo za povečanje udeležbe žensk na gospodarskih področjih? Kako je bilo zagotovljeno, da so imeli vsi starši, zlasti tisti iz podeželskih skupnosti, dostop do cenovno dostopnega otroškega varstva? Ali je mogoče zagotoviti podatke o primerih nadlegovanja?
Odgovori delegacije
Delegacija je povedala, da potekajo pogajanja za reformo plač v sektorju oskrbe in izboljšanje delovnih pogojev. Spol v izobraževanju je bil pomembno kulturno vprašanje. Uvedeni so bili ukrepi za spodbujanje žensk k vpisu v netradicionalne programe. Obstajali so ukrepi, ki bi lahko pomagali ženskam; zagotovili so podporno okolje za poklicni razvoj žensk. Ena od teh je bila razvejana mreža javnih vrtcev, na voljo pa so bili tudi zasebni vrtci. Vrtci so bili odprti vse delovne dni, včasih tudi ob sobotah. V preteklih štirih letih so romsko pomoč uporabljali v šolah. To je bilo zelo učinkovito; vendar je med pandemijo stagniral.
Begunci so imeli dostop do celotnega šolskega sistema in so bili vpisani pod enakimi pogoji kot slovenski otroci. Omogočeno jim je bilo učenje slovenskega jezika v dodatnem pouku. Otroci brez spremstva, starejši od 15 let, so 300 ur obiskovali tečaj. Po njegovem zaključku bi lahko obiskovali šolo. Z nevladnimi organizacijami smo lani izvedli dva projekta za boj proti stereotipom in spodbujanje deklet k vpisu v naravoslovje, tehniko, tehniko in matematiko. Ta je bila organizirana v obliki sobe pobega in je bila tako uspešna, da jo bodo naslednje leto ponovili. Drug uspešen projekt je vključeval dekleta, ki so jih mentorirali inženirji, da bi razvila svoje tehnične spretnosti. Za ženske v marginaliziranih skupinah so bile na voljo državne štipendije.
Slovenija se je zavedala spolne segregacije na trgu dela in se tega lotevala z več projekti ter medijsko kampanjo o pokojninski vrzeli. Aprila bi organizirali matematične olimpijske igre, da bi spodbudili sodelovanje žensk pri matematiki. Le 33 odstotkov žensk je bilo zaposlenih v raziskavah, 24 odstotkov pa jih je bilo profesoric.
Vprašanja strokovnjaka CEDAW odbora
Strokovnjakinja odbora je dejala, da ženske niso zastopane na področjih, ki prinašajo denar, kot je znanost. Njihovo sodelovanje na teh področjih je treba povečati.
Druga strokovnjakinja je priznala, da je zdravstveno zavarovano skoraj vse prebivalstvo. Pohvaljeno je bilo, da je Slovenija med državami z najnižjo stopnjo umrljivosti dojenčkov. Kakšne ukrepe je sprejela Slovenija za odpravo regionalnih razlik v dostopu do zdravstvenih storitev? S katerimi posebnimi ukrepi bi lahko zagotovili kakovostno zdravstveno varstvo Rominj in drugih manjšin? Kakšni ukrepi so bili sprejeti za boj proti negativnemu vplivu COVID-19 na ženske in dekleta? Kako bi država pogodbenica zagotovila krepitev preventivne oskrbe žensk v zvezi z nenalezljivimi boleznimi? Kakšne spodbude so bile načrtovane za spodbujanje rednega testiranja žensk?
Strokovnjakinja odbora je vprašala, kako politika starševskega dopusta deluje v praksi? Kaj je bilo storjeno za boj proti vrzeli v pokojninah? Ali je program Moja pokojnina kaj vplival na zmanjševanje pokojninske vrzeli v Sloveniji? Ali je bilo načrtovano povečanje položaja žensk v upravnih odborih in na vodilnih položajih?
Odgovori delegacije
Delegacija je sporočila, da je vse manj žensk odvisnic od drog, in da bo poseben program namenjen ravnanju s to ranljivo skupino. Ženskam v zaporih je bila zagotovljena psihosocialna podpora. Leta 2018 je bila sprejeta resolucija o duševnem zdravju, ki je vzpostavila mrežo centrov za duševno zdravje za otroke, mladostnike in odrasle. Vzpostavljeni so bili trije programi za predrakave preiskave, in sicer za raka dojke, materničnega vratu in debelega črevesa in danke. Tem je uspelo zmanjšati število primerov teh vrst raka in so imeli visoko stopnjo udeležbe. Stopnja splavov se je v zadnjih 10 letih zmanjšala, najbolj izrazito pri mlajših ženskah. Brezplačno so testirali na HIV ter hepatitis C in B, na voljo pa je bilo tudi presejanje na HIV za nosečnice. Vsi begunci so imeli dostop do nujne zdravstvene oskrbe, s posebnimi storitvami za ženske. Uvedene so bile določbe, ki so očetom omogočale dva meseca dopusta.
Izvedena je bila kampanja za boj proti spolnim stereotipom. To je bilo dobro sprejeto, saj je veliko očetov navedlo, da želijo ostati doma s svojimi otroki. Ženske v Sloveniji so bile najbolj izpostavljene revščini, razlika v pokojninah pa je posledica razlike v plačah.
Vprašanja strokovnjaka CEDAW odbora
ELGUN SAFAROV, strokovnjak odbora in državni poročevalec za Slovenijo, je vprašal, kako bo reforma socialne varnosti vplivala na revne ženske? Kako je vlada nameravala omiliti revščino enostarševskih družin? Romke se še naprej soočajo z intersekcijsko diskriminacijo. Ali lahko država pogodbenica razširi dostop do sprejemnih centrov za begunke? Kaj je bil glavni izziv za državo pri spodbujanju enake udeležbe v vseh možnih storitvah za invalidne ženske in dekleta?
Strokovna sodelavka odbora je ugotovila, da je novi družinski zakonik v Sloveniji začel veljati aprila 2019. Pohvalno je, da je razvezni postopek skrajšal razvezni postopek; vendar bi to lahko prikrilo primere nasilja na podlagi spola? Kako je poenostavljeni ločitveni postopek zaščitil ženske pred nasiljem na podlagi spola? Koliko zgodnjih porok je bilo letno registriranih v Sloveniji? Kakšen je bil profil teh mladih mladoporočencev? Kaj je vlada počela za boj proti zgodnjim porokam? Ali so bili nameni dvigniti starost za poroko na 18 let?
Odgovori delegacije
Delegacija je povedala, da je lani ustavno sodišče izdalo dve odločbi, ki zakonsko zvezo opredeljujeta kot zvezo dveh oseb, pri čemer se za te skupnosti enakopravno uporabljajo vse pravice, vključno s posvojitvami. Poseben akcijski načrt se je osredotočal na zdravstveno varstvo in življenjske razmere Rominj ter na druga vprašanja, kot je zgodnja poroka. Izvajali so se posebni programi za izboljšanje zdravja Romk, izvajale pa so se aktivnosti ozaveščanja romske skupnosti, ki jim je omogočala prepoznavanje škodljivih praks.
Zaključne opombe
SIMON MALJEVAC, minister, Ministrstvo za solidarnostno prihodnost Slovenije in vodja delegacije, se je zahvalil odboru in delegaciji za dialog ter tolmačem za njihove storitve.
ANA PELÁEZ NARVÁEZ, predsednica odbora, se je zahvalila delegaciji za konstruktiven dialog z odborom, ki je omogočil nadaljnji vpogled v položaj žensk in deklet v Sloveniji. Odbor je državo pogodbenico pohvalil in jo spodbudil, naj si po najboljših močeh prizadeva za izvajanje priporočil odbora.
Povezava: https://www.ungeneva.org/en/news-media/meeting-summary/2023/02/experts-committee-elimination-discrimination-against-women-3
Ženski lobi Slovenije
zenskilobi@gmail.com