Stališča EWL do nastajajoče Direktive EU o boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini: vključite opredelitev posilstva na podlagi privolitve !

Prednostne naloge Evropskega ženskega lobija pri tristranskih pogajanjih o Direktivi EU o boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini

(neuradni prevod - angleška različica je dosegljiva tukaj)

Oktober 2023

V luči trenutnih medinstitucionalnih pogajanj na ravni EU o predlogu Direktive o boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini (v nadaljevanju Direktiva), Evropski ženski lobi (v nadaljevanju EWL - European Women’s Lobby) objavlja svoje stališče do tristranskih pogajanj o Direktivi. Evropski ženski lobi je največja krovna organizacija v EU, ki zastopa več kot 2000 ženskih združenj.

EWL poziva vse države članice v Svetu Evropske unije, naj ukrepajo in naj v tristranskih pogajanjih okrepijo prizadevanja za sprejetje celovite in trdne direktive, ki bo usklajena s predlogom Evropskega parlamenta: kaznivo dejanje posilstva je treba obravnavati kot kaznivo dejanje po Direktivi.

Kot veste, je EU končno postala pogodbenica Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju in boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini, imenovane tudi Istanbulska konvencija, ki je začela veljati 1. oktobra letos. Zato je bistveno zagotoviti, da bo Direktiva v celoti usklajena z določbami Istanbulske konvencije. Svet EU mora biti pripravljen sprejeti besedilo Direktive, ki bo sledilo standardom omenjene konvencije. V ta namen EWL v celoti podpira predlog, ki ga je Evropski parlament sprejel 12. julija, saj potrjuje in izboljšuje predlog, ki ga je pripravila Evropska Komisija.

EWL poziva vse vlade držav članic v Svetu Evropske unije, naj okrepijo svoja prizadevanja med pogajanji za sprejetje celovite in trdne direktive, usklajene z evropskim pravnim redom in na osnovi predloga Evropskega parlamenta, ki vključuje opredelitev posilstva na podlagi privolitve, v skladu s predlogom Evropske komisije - člen 5 in sprememb, ki jih je pripravil Evropski parlament (od 110 do 114).

Kot je podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju v Prilogi I, je predlog Sveta EU za črtanje člena 5 - o vzpostavitvi usklajenega pristopa h kaznivemu dejanju posilstva - nezaslišan in nesprejemljiv za ženske organizacije. Obstajajo trdni pravni argumenti za sprejetje EU zakonodaje o tej zadevi, kot izhaja iz pravne ocene Evropske komisije, Evropskega parlamenta in izjave, ki so jo sprejele Belgija, Grčija, Italija in Luksemburg in jo je podprla tudi Irska ter številni ugledni pravniki po vsej EU (njihova izjava je dosegljiva tukaj).

Ženske v EU si zaslužimo enotno in najboljšo možno pravno ureditev za boj proti posilstvu, kar pa trenutno očitno ni mogoče, saj se v boju proti posilstvu kot kaznivemu dejanju v državah članicah zdaj uporablja veliko različnih pristopov.

Analiza Opazovalnice EWL je pokazala, da 11 držav članic EU še vedno ohranja opredelitve kaznivega dejanja posilstva, ki temeljijo na uporabi sile kot glavnega elementa kaznivega dejanja. Vsaj štiri druge države članice EU pa lahko izkoristijo Direktivo za izboljšanje svojih opredelitev, ki temeljijo na privolitvi. Skupni pristop EU h kaznivemu dejanju posilstva je nujno potreben za zagotovitev ustrezne zaščite žrtev, ne glede na to, kje v EU se nahajajo.
Ukrepanje EU na tem področju bo prineslo ogromno dodano vrednost pri reševanju hudega kaznivega dejanja, ki se v oboroženih spopadih celo uporablja kot orožje in je v samem jedru kršenja temeljnih pravic žensk.

Ženske v EU vas opazujejo in pričakujejo, da boste ukrepali. Med tristranskimi pogajanji o Direktivi je treba ustrezno upoštevati tudi druge oblike spolnega izkoriščanja in zlorabe, ki jih je predlagal Evropski parlament (spolni napad, spolno nadlegovanje na delovnem mestu, prisilna sterilizacija, prisilna poroka, pohabljanje ženskih in pohabljanje spolnih organov ljudi, ki nimajo enoznačne biološke spolne identitete).

Poleg tega mora končno besedilo Direktive vključevati:

• strožja in učinkovitejša pravila o kibernetskem nasilju nad ženskami v skladu s predlogom Evropskega parlamenta. Ti členi so bili v posplošenem pristopu, ki ga je sprejel Svet, nedopustno razvodenjeni, kot je podrobneje pojasnjeno v Prilogi 1.
• pristop, ki upošteva vidik spola (konkretno opredelitev v uvodni izjavi 23c, kot jo je predlagal Evropski parlament ), ki se uporablja za vse ukrepe (iz Direktive) o preprečevanju, zgodnjem odkrivanju, usposabljanju strokovnjakov, zaščitnih in podpornih mehanizmov ter priznanje strokovnega znanja in vloge ženskih organizacij pri izvajanju tega spolno občutljivega pristopa k odpravi nasilja nad ženskami (spremembe EP k členom 20, 27.1 in 27.2 ter členu 41).

Direktiva mora istočasno:

• opredeliti ustrezne mehanizme zaščite preživelih, da se prepreči nadaljnja in ponovna viktimizacija žensk žrtev in njihovih otrok (spremembe Evropskega parlamenta k uvodni izjavi 6, uvodni izjavi 30, uvodni izjavi 31, uvodni izjavi 55 in členu 23 (prvi odstavek) in členu 18(7) in
• zagotoviti dostopnost specializiranih storitev zaščite in podpore žrtvam, ki bodo dostopne vsem ženskam žrtvam, ob upoštevanju dodatnih dejavnikov ranljivosti (člen 16(5) Evropske komisije) in Spremembe Evropskega parlamenta k členom 13.5, 28.1; 35.1, 36.4).
• vključiti je treba tudi koordinatorja EU za nasilje nad ženskami (nov člen 43.2 v skladu s predlogom Evropskega parlamenta).
• vključiti ustrezno zbiranje primerljivih podatkov iz upravnih virov in rednih raziskav prebivalstva ter vzpostavitev rednega sistema raziskovanja. Pozivamo, da se ohranijo vsaj določbe Evropske komisije v uvodnih izjavah 64 in členih 44.

To je zgodovinska priložnost, da prispevate k odpravi nasilja nad ženskami in dekleti v EU, vključno s posilstvom in drugimi ključnimi oblikami spolnega ter kibernetskega nasilja. Več kot 96.000 državljanov je podpisalo našo peticijo "Naj Evropa postane varen prostor za ženske in dekleta", ki poziva voditelje EU, naj okrepijo prizadevanja in hitro sprejmejo Direktive o boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini ter kriminalizirajo vse oblike spolnega izkoriščanja žensk, vključno s spolnim nasiljem in zlorabo ženske spolnosti ter vse oblike spletnega nasilja nad ženskami in dekleti. Podpisnice pozivajo tudi k določitvi visokih standardov za specializirano podporo za zaščito preživelih ter zagotavljanje dostopa do pravnega varstva in odškodnine.

EWL računa na zavezanost vseh nosilcev odločanja v EU k temu dokumentu in podporo v smeri hitrega sprejetje trdnega in okrepljenega zakonodajnega besedila, ki bo ženskam po vsej EU pomagalo, da bodo zaščitene pred nasiljem, to hudo in razširjeno obliko diskriminacije in kršenja pravic žensk.

Pozivamo države članice: Francijo, Nemčijo, Avstrijo, Ciper, Hrvaško, Dansko, Finsko, Estonijo, Latvijo, Litvo, Malto, Nizozemsko, Portugalsko, Romunijo, Slovenijo in Švedsko, da so v ospredju prizadevanj, da bo ta Direktiva sprejeta na najboljši možni način. Konkretno te države članice nujno pozivamo, naj sprejmejo predloge Evropske komisije in Evropskega parlamenta ter zagotovijo, da bo člen o posilstvu, opredeljenem kot pomanjkanje prostovoljne privolitve v danih okoliščinah, vključen v končni predlog.

....................................................

PRILOGA I

Skupni pristop v EU za obravnavo hudega kaznivega dejanja: vključitev "pozitivnega pristopa" v zakonodajo za opredelitev posilstva.

Posilstvo je hudo kaznivo dejanje, ki je v samem jedru kršenja temeljnih pravic žensk in se ga sistematično uporablja za utišanje žensk po vsej Evropi. Medtem ga Združeni narodi obravnavajo kot vojni zločin in zločin proti človeštvu.
Preživele žrtve se soočajo z resnimi težavami pri iskanju podpore, pogosto so ponovno viktimizirane in jim je onemogočeno, da bi dosegle pravico in odškodnine.

Po mnenju skupine strokovnjakov za ukrepanje proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini (GREVIO) izhodiščne ocene nasilja kažejo, da imamo [v primerih spolnega nasilja, vključno s posilstvom] visoke deleže osipa pri preiskavah in pregonu ter nizke stopnje obsodb in nizke kazni. Takšno stanje povzroča, da ženske izgubijo zaupanje v kazenski sistem, botruje nizkim stopnjam prijavljanja in podpira kulturo nekaznovanosti, kar vodi v normalizacijo spolnega nasilja, vključno s posilstvom.

Nujno se je treba proti posilstvu boriti na skupni osnovi in uveljaviti načelo "samo da pomeni da", saj je to v skladu s standardi Istanbulske konvencije in priporočili GREVIO, kar očitno v tem trenutku ne velja. V vseh državah članicah EU je posilstvo kaznivo dejanje, vendar se pristopi, ki so bili izbrani za kriminalizacijo tega kaznivega dejanja, zelo razlikujejo.

V skladu z analizo Observatorija EWL 11 držav članic EU še vedno ohranja opredelitve kaznivega dejanja posilstva, ki temeljijo na uporabi sile kot glavnega elementa kaznivega dejanja in ne nudijo ustrezne zaščite žrtvam. Štiri druge države članice, ki so sprejele zakonodajne spremembe, da bi se približale opredelitvi nasilja nad ženskami, ki temeljijo na odsotnosti privolitve, bodo lahko na osnovi Direktive zagotovile usklajenost svoje zakonodaje s "pozitivnim pristopom", kar priporoča GREVIO. Tako se bodo izognile pomanjkljivostim pri dostopu žrtev do zaščite, pravice in odškodnine.

Nobena pravna utemeljitev ne preprečuje, da bi posilstvo obravnavali kot obliko spolnega izkoriščanja žensk v skladu z evropsko zakonodajo o kaznivih dejanjih (člen 81(1) TFEU). EWL se močno strinja z izjavo Belgije, Grčije, Italije in Luksemburga (ki jo podpira tudi Irska), ki opozarja, da obstaja trdna pravna podlaga za to, da EU sprejme zakonodajo o tej zadevi. EU je kaznivo dejanje spolnega izkoriščanja žensk in otrok že uporabila za kriminalizacijo spolne zlorabe otrok v Direktivi o boju proti spolni zlorabi in spolnemu izkoriščanju otrok ter otroški pornografiji. Poleg tega bi isti razlogi, ki jih je sprejel Svet, da bi obravnaval žensko pohabljanje spolnih organov kot obliko spolnega izkoriščanja, morali veljati za kaznivo dejanje posilstva.

Pismo s podpisi uglednih pravnikov iz vse EU, v katerem so navedeni pravni argumenti v podporo uskladitvi definicije kaznivega dejanja posilstva, ki naj se vključi v Direktivo. Predložili smo pismo, ki so ga podpisali ugledni odvetniki iz EU, s pravnimi argumenti v podporo uskladitvi opredelitve kaznivega dejanja posilstva, ki naj bi bila vključena v Direktivo.

Zaradi vseh teh razlogov je splošni pristop, ki ga je Svet sprejel junija, popolnoma nesprejemljiv za ženske organizacije. Ženske po vsej EU ne razumejo pomanjkanja politične volje in odločitev političnega vodstva EU ter pričakujejo, da bo EU ustrezneje ukrepala.

Besedilo, ki ga je sprejel Evropski parlament, je najboljša možnost, saj predlaga opredelitev posilstva na podlagi privolitve, ki temelji na afirmativnem pristopu, z natančno vključitvijo besedila Istanbulske konvencije in njeno razširitvijo (5. člen - 110 do 115).

Svet EU bi moral biti pozoren tudi na predlog Evropskega parlamenta za vključitev usklajenih opredelitev drugih oblik spolnega nasilja, ki pomenijo spolno izkoriščanje (pohabljanje ženskih spolnih organov, spolno nadlegovanje na delu, prisilne poroke in prisilna sterilizacija).

Okrepitev členov o spletnem nasilju nad ženskami

V Evropi je 9 milijonov deklet do svojega 15. leta starosti doživelo neko vrsto spletnega nasilja. Spletno nasilje nad ženskami in dekleti onemogoča ženskam v kibernetskem prostoru avtonomijo nad lastnim telesom in glasom, kar ima lahko vseživljenjske posledice za duševno in telesno zdravje ter dobro počutje. Glede na vse večje število primerov spletnega nasilja, Evropski ženski lobi pozdravlja predlog Komisije za vključitev štirih vrst kibernetske kriminalitete (členi 7-10). V primerjavi s prvotnim (izvirnim) besedilom menimo, da predlog Evropskega parlamenta krepi učinkovitost in področje uporabe teh členov, medtem ko jih predlog Sveta iz različnih razlogov slabi:

• podpiramo besedilo "drugi končni uporabniki" namesto "več končnih uporabnikov" ali "javnost" v 7. členu. Podpiramo predlog Parlamenta, da se besedilo "več končnih uporabnikov" nadomesti z besedilom "drugi končni uporabniki", ki ga je predlagala Komisija. Verjamemo, da se "drugi končni uporabniki" bolje spopadajo z vsemi oblikami škodljivih komunikacij. Sklicevanje Sveta na "javnost" drastično zmanjšuje učinkovitost in obseg člena, tako, da otežuje boj proti škodljivi delitvi intimnega gradiva z omejenim številom ljudi, kot so skupine Whatsapp ali naročniške platforme pornografije.
• zavračamo predlog Sveta, da se v člen vključi "kadar bi takšno ravnanje lahko povzročilo resno škodo" v 7. in 8. členu. Odločno nasprotujemo predlogu Sveta, da bi omejili obravnavanje ne-sporazumnega intimnega gradiva in kibernetskega zalezovanja kot kaznivi dejanji le, če povzročita resno škodo vpletenim osebam. Ta dejanja so dovolj žaljiva in invazivna za zasebnost in dostojanstvo žrtve. Ne glede na posledice jih je treba opredeliti kot kazniva dejanja. Takšna zahteva spodkopava pravno varnost žrtev, pri čemer je prepuščena sodnikovi presoji, da oceni ali bodo ta ravnanja verjetno povzročila "resno škodo".
• podpiramo besedilo "intimno gradivo" namesto "spolne dejavnosti" ali "spolno eksplicitna aktivnost" v členu 7b: podpiramo predlog Parlamenta, da se v področje uporabe člena 7b vključi "intimno gradivo", da bi zajeli tudi na primer akte, ustvarjene z umetno inteligenco, za katere obstaja tveganje, da ne bodo vključeni v predlog Komisije in Sveta v okviru člena 7b.
• zavračamo sklicevanja na izjeme, povezane s "svobodo izražanja" in "svobodo znanosti in umetnosti" v členu 7: ne podpiramo predloga Sveta za uvedbo te izjeme. Skrbi nas, da bi v imenu svobode umetnosti in svobode izražanja opravičili nesoglasno deljenje intimnega gradiva. Ta vključitev izniči učinkovitost tega člena, saj otežuje, da žrtev ovrže trditve storilca. Pojem svobode izražanja ne sme postati način za upravičevanje spletnega sovraštva in diskriminacije na podlagi spola.
• pozivamo k vključitvi kibernetskega obrekovanja v člen 9: pozdravljamo predlog Parlamenta, da se v člen 9(I) vključi odstavek (ba), ki obravnava kibernetsko obrekovanje, vse bolj škodljivo prakso, ki lahko povzroči veliko stisko, zlasti mladim ženskam. Podobno kot pri »flashing happening offline«, ki je v več državah članicah priznano kot kaznivo dejanje. »Cyberflashing«, bi bilo treba obravnavati kot neprivolitveno ravnanje spolne narave, ki ogroža pravico žrtev do spolne avtonomije.

Več podrobnih informacij v pismu organizacij Bumble, Hate Aid in EWL si oglejte tukaj

Zagotavljanje ustrezne perspektive, ki upošteva vidik enakosti spolov, ter zagotavljanje ustreznih specialističnih podpornih storitev, vključno s SRHR, in vlogo specializiranih služb za ženske.

Direktiva o boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini je posebno orodje, zasnovano za ustrezno odpravljanje vzrokov in posledic ter uveljavljanje posebnih potreb za zaščito žrtev. Da bi to zagotovili, in v skladu s členom 6 Istanbulske konvencije, je treba vključiti spolno občutljivo perspektivo pri izvajanju in vrednotenju učinkov določb Direktive.

Politike, občutljive za enakost spolov, so tiste, ki upoštevajo temeljne vzroke tovrstnega nasilja, poseben kontekst, v katerem se dogaja (vključno z odnosom storilec - žrtev, dinamiko moči in prisile nad žrtvijo, vključno s posrednim nasiljem, dejavniki tveganja in posebnimi ranljivostmi v procesu nasilja) ter posebne posledice in vpliv nasilja na ženske. To perspektivo je treba vključiti v vse preventivne ukrepe, protokole, usposabljanja strokovnjakov, ocene tveganja in potreb, vzpostavitev mehanizmov zaščite, smernice, usposabljanja in postopke v celotnem sistemu za vse službe prve pomoči. Pomanjkanje vidika, ki bi upošteval vidik spola, ali spolna nevtralnost pri izvajanju Istanbulske konvencije je imelo vrsto negativnih posledic, kot je poudaril GREVIO in kot izhaja iz analize EWL Opazovalnice.

Zato EWL podpira naslednje spremembe, ki jih je predlagal Evropski parlament:

• Pozivamo k vključitvi definicije spolno občutljive perspektive, ki jo je predlagal Evropski parlament (uvodna izjava 23 - obrazec 32.C): konkretna opredelitev vidika, občutljivega na spol, ki bo temeljnega pomena za zagotovitev ustrezne razlage in prenosa Direktive. Prav tako podpiramo spremembe člena 18 o specializiranih individualnih ocenah za opredelitev zaščite in člena 19 za opredelitev potreb po podpori; uvodno izjavo 30 o oceni tveganja, ki upošteva vidik spola, in uvodne izjave 50 o usposabljanju osebja na podlagi spola. Ne strinjamo se s predlogom Sveta, da se črta sklicevanja na diskriminacijo na podlagi spola. To sklicevanje je treba ohraniti v celotnem besedilu.
• Pozivamo k zagotavljanju in opredelitvi ustreznih specializiranih podpornih storitev, ki bodo prilagojene potrebam žrtev nasilja nad ženskami ter priznanje vloge, strokovnega znanja in izkušenj strokovnjakov specializiranih služb za ženske (spremembe EP k členu 20 o napotitvah, vključno s specializiranimi službami za ženske ter člena 27.1 in 27.2 o specializiranih podpornih storitvah).
• Pozivamo, da se pri določanju varstva in vzgoje otrok (skrbništvo) ter pravic do stikov ali obiskov otrok zagotovi ustrezno obravnavo primerov nasilja in ustrezno obravnava dinamike zlorabljajočih odnosov, da bi se izognili ponovni viktimizaciji otrok (vicarious violence) in ženskih žrtev. Da bi se uskladili z Istanbulskim konvencijo, izvajanje kakršnih koli pravic do obiskov ali skrbništva ne sme ogrožati pravic in varnosti žrtve ali otrok. Otrokova korist pa mora prevladati nad zahtevo nasilnega starša za skupno skrbništvo ali pravico do stikov. (Spremembe EP k uvodnim izjavam 6, 30, 31 in 55 ter prvi odstavek člena 23 in člen 18.7).
• Pozivamo k zagotavljanju dostopa do celovite zdravstvene oskrbe (vključno s spolnim in reproduktivnim zdravjem) vsem žrtvam spolnega nasilja, vključno s kliničnim zdravljenjem posilstva in dostopom do varnega in zakonitega splava (v skladu s spremembami uvodne izjave 50 in člena 28(1) Evropskega parlamenta).
• Pozivamo k zagotovitvi ustreznih preventivnih ukrepov, ki vključujejo (feministično) celovito in starostni stopnji primerno spolno vzgojo; ukrepe za opolnomočenje žensk in deklet s povečanjem njihove ozaveščenosti o konceptu privolitve; odpravljanje škodljivih spolnih stereotipov ter zmanjšanje povpraševanja po žrtvah spolnega izkoriščanja (v skladu s spremembami EP k členu 36).
• Pozivamo, da se vsem ženskam zagotovi dostop do zaščite in podpornih mehanizmov, pri čemer je treba upoštevati dodatne dejavnike ranljivosti. Konkretno zavračamo predlog Sveta, da se črta člen 16(5) o prepovedi posredovanja osebnih podatkov, ki se nanašajo na rezidentski status žrtve, migracijskim oblastem. Zagotoviti je treba ustrezno zaščito migrantk, vključno z migrantkami brez dokumentov in žensk z odvisnim statusom ali dovoljenjem za prebivanje. Pozivamo, da se ohrani vključitev spremembe člena 13.5 o oteževalnih okoliščinah, ki jih je sprejel EP; in ohrani člen 35.1 v skladu s predlogom Evropskega parlamenta. Člen 36.4 o ciljno usmerjenih ukrepih za skupine z večjim tveganjem za nasilje nad ženskami.

Koordinator EU za nasilje nad ženskami
Ključnega pomena je ustanovitev "Koordinatorja Unije za nasilje nad ženskami" z močnim političnim vplivom, mandatom in ustreznimi sredstvi. Koordinator bi moral biti odgovoren za izboljšanje usklajevanja in zagotavljanje skladnosti ukrepov institucij, organov, uradov in agencij Unije in držav članic ter mednarodnih akterjev na področju boja proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini ter za razvoj in spremljanje izvajanja in prenosa politik Unije za obravnavanje nasilja nad ženskami.