Na volitvah v organe lokalne samouprave v Turčiji, ki so bile 31. marca 2024, je bilo v petih velemestih, šestih pokrajinah, 64 okrožjih in treh mestih izvoljenih skupaj 78 županj. S temi volitvami so ženske dosegle pomembne uspehe na področju sodelovanja, participacije žensk na lokalni ravni. V Turčiji, kjer je skoraj 30 milijonov volivk in volivcev, se je na lokalnih volitvah število ženskih županj povečalo za 100 odstotkov. Število muhtark, ki je pred volitvami znašalo 1134, se je s temi volitvami povečalo na 2150. Muhtar/muhtarka je vodja vasi ali soseske v številnih državah, kot sta Turčija in Ciper.
Vsekakor je eden od najpomembnejših kazalnikov spreminjajoče se politične krajine v Turčiji prav povečanje števila ženskih predstavnic. V zadnjem desetletju smo bili v Turčiji priča osupljivemu upadu in nazadovanju na področju pravic žensk in ciljev enakosti spolov. Vlada AKP je enostransko odstopila od Istanbulske konvencije, ki je namenjena zaščiti žrtev nasilja na podlagi spola. Danes je tretjina vseh porok v državi sklenjenih z otroškimi nevestami. Po podatkih platforme We Will Stop Femicide, gibanja od spodaj navzgor, ki so ga oblikovali različni zagovorniki feminističnih in LGBTQ+ pravic, je bilo samo leta 2023 ubitih ali izgubilo življenje v sumljivih okoliščinah najmanj 563 žensk.
V Turčiji ni lahko biti ženska. Zato je presenetljivo, da se je na teh volitvah delež žensk, izvoljenih na lokalni ravni, skoraj potrojil. Danes županje vladajo v 11 od 81 mest, do enakosti spolov pa je še dolga pot, vendar je to pozitiven korak naprej.
Pomemben primer tega je Gulistan Sonuk iz prokurdske stranke Ljudska enakost in demokracija (DEM). Komaj 31-letna je bila izvoljena v Batmanu, globoko patriarhalnem in konservativnem mestu, ki je bilo v preteklosti znano po zaskrbljujoče visoki stopnji samomorov med mladimi ženskami. Batman je trdnjava islamistične stranke Hüda-Par, ki jo obtožujejo povezav s prepovedano kurdsko militantno skupino Hezbolah (kar stranka zanika). Pred volitvami je kandidat ultrakonservativne stranke pod pretvezo šale izrekel srhljivo pripombo, da bodo po izvolitvi dovolili ženskam v mestu, da si same izberejo barvo pokrivala.
Kljub takšnemu vzdušju je Sonuk prejela 65 % glasov. Sonuk je dejala: "Hüda-Par me ni videl kot konkurentko, ker sem bila ženska. Zadnja stvar, ki so si jo želeli, je bila, da bi izgubili proti mladi ženski. Na to sem izjemno ponosna." Množica ljudi ji je navdušeno ploskala in skandirala: "Ženske, življenje, svoboda", s čimer je čustveno opozorila na težak položaj žensk v Iranu.
"Bistveno se ne spremeni," pravi eden od likov v drami Samuela Becketta. A včasih se lahko spremeni. V letošnjem letu svetovnih volitev, ko bo polovica svetovnega prebivalstva volila ali je že volila v 50 državah, je treba ta rezultat razumeti kot znamenje upanja in tolažbe.
Aslıhan Tekin, predstavnica turške koordinacije NVO v Evropskem ženskem lobiju (EŽL) je dejala, da so se, v sodelovanju z ženskimi organizacijami, ki Koalicijo v Turčiji sestavljajo, več kakor 20 let borile na vseh koncih Turčije za izvajanje politik enakosti in participativnih mehanizmov v občinah. Prepričane so bile in so, da se prave spremembe ne morejo zgoditi nikjer, kjer ženske niso prisotne.
Koalicija turških nevladnih organizacij (NVO) za pravice žensk ugotavlja, da je zastopanost žensk v lokalnih organih oblasti, kjer se sprejemajo odločitve (podžupani, občinski sveti, na področju prostorskega načrtovanja in sprejemanja proračuna ter drugje), zelo nizka. Zato Koalicija NVO, po uspešnih lokalnih volitvah, nadaljuje s svojim delom. Pozvala je izvoljene lokalne oblasti, da se večje število županj na teh volitvah odrazi tudi na vseh ravneh občinskih uprav, da več žensk sodeluje na mestih odločanja, da se v občinah ustanovi "komisija za enakost spolov" in da se občine opredelijo do spoštovanja mednarodnih konvencij in se zavežejo, da bodo spoštovale Istanbulsko konvencijo (Konvencija Sveta Evrope o preprečevanju in boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini). Zato so pozvale občine "Pripravimo načrte za spremembe in prihodnost. Skupaj jih implementirajmo, skupaj jih ovrednotimo, vsako leto, skupaj z ženskimi organizacijami. Poiščimo načine za skupno upravljanje občin, skupaj oblikujmo mehanizme in metode, s katerimi se lahko uresniči dejanska participacija v praksi!«
Ženske so v Turčiji uveljavile svoj glas in dale upanje drugim, ki se borijo za demokracijo po vsem svetu. Opazen je velik porast ženskih predstavnic, ki so tako ponovno potrdile liberalne in sekularne vrednote države.
Turčija je čudovita in zapletena država, ki ne preseneča le mednarodnih opazovalcev, temveč včasih tudi svoje državljane. Rezultati lokalnih volitev so bili za mnoge izvajalce anket presenečenje. Opozicija je dosegla spektakularno zmago, ki je spremenila politično pokrajino in spremenila prevladujočo zgodbo. Naivno bi bilo domnevati, da je to konec nekega obdobja, vendar se vsekakor zdi, da gre za nov začetek.
Turška opozicija je že dolgo demoralizirana, razdrobljena in šibka proti nebrzdani koncentraciji moči in oblasti. Pomanjkanje nadzora in ravnovesja, pomanjkanje svobode govora, pomanjkanje svobodnih medijev in pomanjkanje delitve oblasti - vse to je ohrabrilo ve, ki so si drznili dvomiti o vladi Stranke za pravičnost in razvoj (AKP) in njeni versko-nacionalistično-populistični ideologiji.
Ljudje, ki so si želeli sekularno, liberalno in sodobno Turčijo, so se počutili ujeti v krog letargije, kot da bi se znašli v variaciji Beckettovega Čakajoč na Godota - obtičali so v enakosti, ponavljanju in čakanju na demokracijo.
Na lokalnih volitvah se je ta krog prekinil. Prvič po več kot dveh desetletjih je na nacionalni ravni zmagala Republikanska ljudska stranka (CHP), glavna opozicijska stranka, AKP Recepa Tayyipa Erdoğana pa je izgubila glasove volivcev. CHP je bila izjemno uspešna, ne le v liberalnih mestih, kot je Izmir na egejski obali, temveč tudi v tradicionalno konservativnih in patriarhalnih anatolskih mestih in v črnomorski regiji, ki so bila do nedavnega vladne trdnjave. Nazadnje je glavna opozicija tako bleščeč rezultat dosegla leta 1977.
V 81 mestih je glasovalo približno 61 milijonov turških državljanov. Volilna udeležba je bila 77-odstotna: ne tako visoka kot na zadnjih državnozborskih volitvah, a še vedno impresivna. Med tistimi, ki so se udeležili volitev, je bilo milijon mladih, ki so se volitev udeležili prvič. Pri rezultatih je imelo pomembno vlogo razširjeno nezadovoljstvo javnosti s stanjem gospodarstva. Uradni podatek o inflaciji v Turčiji znaša nekaj manj kot 70 %. Neuradna vrednost je po ocenah precej višja. Devalvacija turške lire je prizadela podjetja vseh velikosti in poslabšala življenjski standard.
Rezultati pa se niso nanašali le na gospodarstvo. Ključnega pomena je kulturni prepad. V nasprotju z navznoter usmerjeno, ozkogledno, ultranacionalistično, skrajno religiozno, vse bolj avtoritarno in neliberalno Turčijo so sanje o sekularni, demokratični, pluralistični, vključujoči in sodobni Turčiji še vedno zelo žive. Ženske v Turčiji so to dokazale.
Pripravila: Liana Kalčina