Od odhoda Nata iz Afganistana se množijo opozorila o kršenju pravic tamkajšnjih žensk, v zadnjem mesecu pa skoraj vsak dan beremo o njihovem izključevanju iz javnega življenja in šolanja zaradi politik nove talibanske vlade. Priča smo popolnemu neuspehu zahodnih vlad, da bi zaščitile pravice vseh afganistanskih žensk, tudi zagovornic in zagovornikov človekovih pravic. V Ženskem lobiju Slovenije z zaskrbljenostjo spremljamo dogajanje v Afganistanu in druge kršitve pravic žensk širom po svetu, kot tudi brezbrižno držo in nesprejemanje odgovornosti članic Nata za posledice lastnih dejanj. Pričakujemo, da bodo predstavnice in predstavniki Slovenije v ospredje delovanja na področju mednarodne politike in sprejemanja odločitev v mednarodnih organizacijah nepopustljivo vztrajali pri uveljavljanju mednarodno priznanih pravic žensk (tudi) v Afganistanu.

 

Ko so države, članice zveze Nato, opravičevale vojno v Afganistanu leta 2001, so si odele tudi plašč rešiteljic žensk izpod jarma talibanov. Nato je Afganistankam dal na izbiro le dvoje: zatiranje s strani talibanov ali svobodo s strani invazije zahodnih vojaških sil. A kruti umori žensk v zadnjih desetih letih, na primer kamenjanje, brcanje in vlečenje za avto privezanega telesa mlade Afganistanke leta 2015 v centru Kabula, v tako imenovanem liberaliziranem Afganistanu, in pred očmi zavezniških vojaških sil ter v neposredni bližini palače »naprednega« predsednika, zgovorno pričajo o »liberalnem odmerku« pravic žensk, ki so jih zagotavljali vojaški zavezniki. Ta in podobne zgodbe jasno povedo, da »napredni Zahod« ni bil rešitelj afganistanskih žensk in deklic in da talibani niso edini, ki ogrožajo pravice žensk. Ne pozabimo tudi, da so Afganistanke smele prvič voliti že leta 1919, v času vladavine kralja Amanullaha in kraljice Soraye Tarzi. Obdobje, ko so pod njuno vladavino ženske dobile mnoge pravice, je bilo kratko, ne le zaradi verskih skrajnežev, ampak tudi zaradi britanskih političnih interesov, ki so bili pomembnejši od pravic žensk.

Bati se je, da bo tudi tokrat tako. Politični voditelji in voditeljice držav, ki so podporo javnosti za sodelovanje v silah Nata v Afganistanu kupovali tudi z osvoboditvijo žensk, so prav te ženske, ki so jim obljubljali varnost, izobraževanje, pravico do dela in vključenost v javno in politično življenje, pustili na cedilu. In na cedilu puščajo tudi vse več žensk v svojih državah. Ženski lobi Slovenije se zato pridružuje pozivu civilne pobude »One Billion Rising« h globalni solidarnosti za pravice afganistanskih žensk. Podporo, po kateri kličejo one same, in ne táko, ki se nam zdi najprimernejša.

Ob tem pa ne smemo pozabiti na pravice žensk v številnih drugih državah, v katerih vihrajo vojne in konflikti ali vladajo konservativni režimi. Žal smo že vrsto let priče retradicionalizaciji družb in posegom v že pridobljene pravice, ki kličejo k »naravni« ureditvi sveta.

 

Skladno z navedenim vas prijazno pozivamo, da v okviru svojih pristojnosti in možnosti na prvo mesto zunanje politike oziroma vključevanja Slovenije na evropskem in tudi svetovnem političnem zemljevidu kot uradno in jasno stališče Republike Slovenije postavite uveljavljanje človekovih pravic, pravne države, trajnostni mir in razvoj ter svobodo za vse ljudi ne glede na spol, državo bivanja in druge osebne okoliščine, s poudarkom na Afganistanu, kot aktualne pereče problematike, pri čemer vam, pri oblikovanju strategij, izhodišč in konkretnih rešitev, ponujamo svoje sodelovanje in podporo.

 

Naš poziv predstavlja tudi vabilo k vsakokratnemu tehtnejšemu razmisleku o upravičenosti poseganja v neodvisnost in suverenost drugih držav in njihovih prebivalk in prebivalcev. Nedopustno namreč je, da v imenu varovanja človekovih pravic, pa tudi žensk, opravičujemo brezkompromisno ekspanzijo mednarodnega kapitala ter druge geostrateške interese nekaterih držav ter nasilno uveljavljamo prepričanja o tem, kakšna naj bi bila podoba tega sveta. Zato ocenjujemo kot nujno, da je v ospredju delovanja na mednarodnem področju predvsem zavedanje, da skupno prihodnost lahko in moramo sooblikovati tudi ženske, pripadnice vseh ras, narodov in etničnih ter drugih družbenih manjšin in verskih skupnosti, ne glede na to, kje na tem planetu živimo.

 

Ana Kalin,

predsednica Ženskega lobija Slovenije,

skupaj s člani in članicami

 

 

Objavljeno v Dnevniku 28.9.2021

LOKACIJA

Ženski lobi Slovenije

Dalmatinova 4, 1000 Ljubljana

KONTAKT

zenski@gmail.com

telefonska številka

© 2022 Ženski lobi Slovenije. Vse pravice pridržane. Produkcija 5ka