2. marca 2023 je na Fakulteti za družbene vede potekala razprava
Starostniki in revščina.
Razpravo je organizirala Sekcijia Sociologija časa, ki deluje v okviru Slovenskega sociološkega društva.
Temo je uvedla dr. Vesna Leskošek.
Udeleženi na razpravi: Irma Mežnarič, Liljana Kozlovič, Otto Gerdina, Simona Fajfar, Rok Smrdelj, Barbara Rajgelj, Monika Weiss, Roman Kuhar, Sonja Lokar, Tita Mayer, Tanja Rener, Vesna Leskošek, Mirjana Ule.
Dr.Vesna Leskošek je med drugim predstavila skrite oblike revščine, ki prizadevajo predvsem stare- ženske. Čeprav je pri nas stopnja revščine v primerjavi z EU razmeroma nizka, je dr. Leskoškova pokazala, kako je (prikrita) revščina starejših/žensk med največjimi v EU. Predstavila je (zgodovinske) razloge za to in predloge za rešitev in se zavzela za skrb za dostojno starost in dostojanstvo starejših.
V razpravi po predstavitvi teme revščine starih ljudi, smo oblikovali nekaj predlogov za oblikovanje nove socialne politike.
- Opozorili smo na pomen teme za Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki bo reguliral dostopnost starih ljudi do programov in storitev. Poudarili smo, da je potrebno načrtovati politike, ki so odzivne na potrebe revnih starih ljudi, saj imajo na sploh slabši dostop do pravic in storitev. Potrebno je tudi zagotoviti vire, ki bodo revnim ljudem omogočali enako raven kakovostnih storitev tako v institucionalnem varstvu kot pri pomoči na domu.
- Zagotoviti je potrebno stanovanjsko oskrbo za stare ljudi, ki bo vključevala možnost, da ostanejo doma ne glede na raven oskrbe, ki jo potrebujejo (kot je to pri ljudeh, ki si pomoč na domu lahko plačajo). Potrebno je torej zagotoviti sredstva za adaptacijo in prilagajanje stanovanj. Shema odprave energetske revščine naj se osredotoči na različne populacije in skupine, torej posebej tudi na revne stare ljudi.
- Omenili smo, da bi bilo dobro razmisli o gradnji ali prilagajanju obstoječih stavb kot stanovanjskih skupnosti za starejše, ki bi temeljile na večji povezanosti in medsebojni podpori. Sicer nekateri podatki kažejo, da v Sloveniji ni interesa za te oblike bivanja, smo pa prepričani, da bi ob ustrezni razlagi in informiranju ta interes povečali. Vsekakor ima velike prednosti tudi z vidika storitev pomoči na domu.
- Revščino v starosti generira predvsem neustrezen pokojninski sitem, saj je veliko ljudi, ki prejema zagotovljeno pokojnino ali pa veliko manj. Pri tem smo posebej izpostavili kmečke pokojnine, ki so izrazito nizke. Predlagamo uvedbo državen pokojnine in vračilo varstvenega dodatka kot dela pokojnine. Vprašali smo se o smotrnosti ukrepa prejemanja 40% pokojnine še zaposlenim upravičenkam in upravičencem do pokojnine.
- Pomembne predlog je bil ukinitev obremenjevanja otrok s skrbjo za starše. Namreč sedanja zakonodaj sloni na tem, da morajo najprej otroci poskrbeti za starše, šele, če to ni mogoče, so stari ljudje upravičeni do pomoči iz javnih sredstev. To je ukrep, ki ga razvite socialne države ne poznajo. To, da je skrb staršev do otrok normirana, je posledica starševskih odgovornosti, ki izhajajo iz njihove svobodne volje o rojstvu otrok. Obratno pa ne more biti norma, saj pri otrocih njihova odgovornost ne more izhajati iz svobodne volje. Ugotovili smo, da taka normativna ureditev pretirano obremenjuje srednjo generacijo z obveznostmi skrbi, saj skrbijo že za svoje otroke, torej za naslednjo generacijo. Kot je sedaj urejena zakonodaja, ta obveza prej obremenjuje odnose med starimi ljudmi in njihovimi otroki in je njen namen, da bi reducirala upravičenost starih ljudi do državne pomoči. Praksa kaže, da otroci prevzemajo veliko skrbi za svoje starše, vendar pogosto ne morejo sprejeti finančnih obveznosti, oziroma te obveznosti povzročajo finančne težave in lahko tudi revščino v tej sredni generaciji.
- Pomembno je spremeniti tudi zakonodajo glede socialnovarstvenih prejemkov in jo razbremeniti pogojevanja, ki preprečuje odpravo revščine. To se predvsem nanaša na vpisovanje države na nepremičnine, obvezno vračanje pomoči in podobno, saj solidarnosti sistem ne more biti sistem kreditiranja.
- Predlagamo, da država z ustrezno politično voljo odpravi revščino med starostniki tako, da v prehodnih določbah uredi tudi vprašanja kot so varstveni dodatek, državna pokojnina idr. za tiste, ki niso več delovno aktivni.
Predloge pošiljamo v vednost ministru Simonu Maljevcu z namenom, da jih pripravljavci predlogov zakona o dolgotrajni oskrbi in pokojninske zakonodaje presodijo in upoštevajo že v fazi priprave predlogov.
Dr.Mirjana Ule
predsednica sekcije Sociologija časa
Ljubljana, 6.marca 2023